Piše: Vida Kocjan
Evropska komisija je ugotovila, da Slovenija ne izpolnjuje merila glede primanjkljaja, saj je ta čezmerno visok. Svetu Evropske unije bodo predlagali, da na podlagi podatkov o realizaciji za leto 2023 za Slovenijo začne postopek v zvezi s tem.
Ključna reformno-proračunska priporočila Sloveniji so: več zadržanosti pri javnofinančnih izdatkih, zagotavljanje hitrega črpanja iz načrta za okrevanje, zdravstvena reforma, reforma dolgotrajne oskrbe, pokojninske politike in davkov.
Slovenija na črnem seznamu
V okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra je komisija podala smernice državam članicam, namenjene močnemu gospodarstvu, ki bo pripravljeno na prihodnost in konkurenčno. Ključno pri tem je po mnenju komisije učinkovito izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost ter kohezijske politike.
Poročilo so pripravili za 14 držav članic, tudi za Slovenijo. Navajajo, da Slovenija, Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Estonija, Španija, Francija, Italija, Latvija, Madžarska, Malta, Poljska in Slovaška ne izpolnjujejo merila glede primanjkljaja. Ob tem so za Francijo, Italijo in Finsko ugotovili, da ne izpolnjujejo merila glede dolga.
V Bruslju opozarjajo, da je za močno gospodarstvo, ki bo pripravljeno na prihodnost in bo tudi konkurenčno, potreben celovit pristop, ki obsega vsa področja. Pri tem so navedli spodbujanje okoljske trajnostnosti, produktivnosti, pravičnosti in makroekonomske stabilnosti.
Ključno za to pa je učinkovito izvajanje nacionalnih načrtov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, glavnega instrumenta okoli 800 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje po pandemiji covida-19.
Podpredsednik Evropske komisije Valdis Domobrovskis je pri tem poudaril, da je komisija »v ključni fazi izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost«. Iz tega načrta so doslej izplačali več kot 150 milijard evrov. Opazili pa so, da nekatere članice zamujajo pri izvajanju, v tem okviru je tudi Slovenija. Komisija je zato države članice, ki zamujajo (tudi Slovenijo), pozvala, naj nadaljujejo izvajanje, več članic pa, naj ga pospešijo.
Leti 2023 in 2024 ključni
Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je poudaril, da bosta letošnje in prihodnje leto najzahtevnejši, kar zadeva izvajanja načrtov. Zato je potrebna močna zavezanost držav članic, še posebej če morajo spremeniti nacionalne načrte, je dejal.
O teh spremembah so pripravljeni razpravljati na konstruktiven in fleksibilen način. »Vendar pa moramo to storiti čim prej. Prav zato članice pozivamo, da okrepijo administrativne zmogljivosti na nacionalni in lokalni ravni,« je še dejal Gentiloni.
To je bilo tudi eno od priporočil Sloveniji, če želi pospešiti izvajanje nacionalnega načrta. Evropska komisija in nova slovenska vlada se namreč pogajata o spremembi načrta. Slovenski finančni minister Klemen Boštjančič si je privoščil izjavo, da je Evropska komisija pri tem »razmeroma toga«, čeprav je evropski komisar za gospodarstvo Gentiloni poudaril, da so o spremembah načrta pripravljeni razpravljati, in to na konstruktiven in fleksibilen način, predvsem pa čim prej.
Evropska komisija je glede izvajanja načrtov še poudarila, naj članice nadaljujejo razogljičenje evropskega gospodarstva in industrije, začnejo reševati pomanjkanje delovne sile in veščin, podprejo ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, okrepijo raziskave in inovacije ter zagotovijo dolgoročno konkurenčnost in odpornost EU.
Dodali so, da bo vključitev poglavij, namenjenih izvajanju načrta za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU, v načrte za okrevanje in odpornost državam članicam olajšala soočanje z izzivi na področju energetske varnosti in prehod na industrijo z neto ničelnimi izpusti.
Priporočila posameznim državam članicam poleg izvajanja načrtov za okrevanje obsegajo še energetsko politiko in strukturne izzive. Na področju socialne politike komisija poudarja potrebo po okrepitvi sistemov socialne varnosti.
Nujnost ustrezne javnofinančne politike
Ena od kategorij nacionalnih priporočil so tudi priporočila na področju javnofinančne politike, ki jih je komisija pripravila prvič po letu 2019. S prihodnjim letom bo namreč nehala veljati splošna odstopna klavzula, ki od nastopa pandemije covida-19 omogoča odstopanje od javnofinančnih pravil EU. Ta med drugim države članice zavezujejo, da redno in pravočasno objavljajo zanesljive, pregledne in kakovostne javnofinančne podatke. Spodbujajo finančno disciplino in vzdržnost javnih financ, da bi se izognili čezmernim javnofinančnim primanjkljajem. V okviru tega v Sloveniji poznamo fiskalno pravilo, s katerim je zadolževanje države omejeno na 60 odstotkov bruto domačega proizvoda. Fiskalno pravilo je vpisano tudi v 148. člen Ustave RS. Pravilo določa, da morajo biti prihodki in odhodki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku, kar pomeni, da mora biti poraba nižja od prihodkov. Fiskalno pravilo v skladu z evropsko medvladno pogodbo o fiskalnem paktu ni veljalo v času covidne krize, saj je šlo v tem primeru za izjemne okoliščine, neobičajni dogodek, na katerega države ne morejo vplivati. Covidne razmere pa so imele tudi pomembne posledice za javne finance. To je veljalo za celotno EU, Slovenija pri tem ni bila izjema, zdaj pa je čas, da se stvari na področju javnih financ vrnejo v postavljene okvire, to je največ do 3-odstotni javnofinančni primanjkljaj in največ 60-odstotna zadolžitev države. Zanimivo pri tem je, da si nekateri v EU prizadevajo za spremembo teh pravil, po dostopnih podatkih je med njimi tudi zdajšnja vlada pod vodstvom Roberta Goloba.
Nujnost učinkovitega črpanja evropskih sredstev
Nadalje Evropska komisija državam članicam v spomladanskem poročilu priporoča, naj ohranijo javne naložbe in zagotovijo učinkovito črpanje nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter tudi drugih evropskih skladov.
Gentiloni je med priporočili izpostavil še postopno odpravo javnofinančnih ukrepov, namenjenih podpori gospodinjstev in podjetij pri soočanju z energetsko draginjo.
Ob tem je poudaril, da usklajevanje javnofinančnih politik po krizi covida-19 in energetski krizi, s katerima se je v zadnjih letih soočala unija, ter ob še vedno visoki inflaciji ostaja ključnega pomena. »Fiskalne politike morajo biti preudarne in podpirati rast. To je težko združiti, a ravno to potrebujemo,« je poudaril.
Javnofinančne politike in predlagana nova pravila na tem področju so pomembna tudi zaradi izzivov, ki jih prinašata prehod na okolju prijazne tehnologije in zagotavljanje strateške avtonomije, vključno z vlaganjem v obrambo, je dejal komisar. »Ne more biti rešitev, da preprosto zvišamo javni dolg. S temi izzivi se moramo soočiti, hkrati pa moramo zniževati dolg,« je pojasnil.
Slovenska vlada želi spremembe
Za komentar klofute iz Bruslja, povezane tudi s hitrejšim črpanjem evropskih sredstev, kakor lahko razumemo opozorila Evropske komisije, smo prosili slovenskega finančnega ministra Klemena Boštjančiča. Z ministrstva pa so nam odgovorili, da se »vlada redno informira o izvajanju ukrepov načrta za okrevanje in odpornost«. Dodali so, da po slabih dveh letih izvajanja načrta ugotavljajo, da je njegovo izvajanje na način doseganja mejnikov in ciljev velik izziv, saj je bila okvirna časovnica za njihovo uresničevanje postavljena (pre)ambiciozno in v povsem drugih okoliščinah. Spomnimo. Evropska sredstva iz tega in drugih skladov je Sloveniji poleti 2020 s pogajanji pridobila vlada Janeza Janše. Pri tem si je posebno Tanja Fajon, zdajšnja podpredsednica vlade in predsednica stranke SD, v Bruslju prizadevala, da Evropska komisija Sloveniji ne bi odobrila tega denarja. Zato se danes ne čudimo, da tudi programi, projekti in časovnice za pridobitev ter posledično izvedbo projektov in nujno potrebnih reform zdajšnji vladi ne ustrezajo. Zdaj niti ne skrivajo več, da želijo denar usmeriti na bolj mehke vsebine, kjer kazalniki niso natančno merljivi, in tako, kot so to naredili v prejšnjem programskem obdobju črpanja denarja. O reformah pa tako ali tako ni ne duha ne sluha. Edino, kar so v tej vladi doslej naredili, je izničenje vsega tistega, kar je sprejela prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše. To je tudi edini »program« zdajšnje Golobove vlade.
Naložbe in reforme se odmikajo
Na finančnem ministrstvu zdaj sicer navajajo, da se nekatere naložbe in reforme se izvajajo skladno s časovnico, dogovorjeno ob potrditvi načrta. Priznavajo pa, da se veliko naložb in reform odmika, kar vpliva tudi na pošiljanje zahtevkov za plačila v Bruselj. Zapisali so, da ima glede načrtovane časovnice vlada bolj ali manj zvezane roke, a si ves čas prizadeva pospešiti izpolnjevanje mejnikov in ciljev ter s tem pošiljanje zahtevkov.
Zakaj reforme stojijo?
Minister Boštjančič meni, da je najpomembneje, da so reformni ukrepi dobro pripravljeni in zato po njegovem ni mogoče samo slepo slediti časovnici, ki je bila postavljena v nekih drugih razmerah. »Ukrepi morajo biti pripravljeni na način, da bodo reforme vzdržne in izvedljive v praksi,« pravi. Zato temeljita priprava lahko prinese določen časovni zamik. Hkrati na ministrstvu menijo, da zamik izpolnjevanja posameznega mejnika še ne pomeni, da so sredstva izgubljena. Lahko pa seveda vpliva na pošiljanje zahtevkov za plačilo obrokov in posledično prihodke za državni proračun. »Pri tem tudi ne smemo pozabiti, da imamo za izvedbo ukrepov čas do sredine leta 2026.« Tako so komentirali priporočila Evropske komisije, naj država pospeši črpanje. Že vedo zakaj.
Na finančnem ministrstvu so še dodali, da si vlada (domnevno) zelo prizadeva tudi za samo prilagoditev načrta, ki prav tako vpliva na izvajanje. Tudi tu so se ponovili in zapisali, da so od potrditve načrta s strani Sveta EU julija 2021 nastale okoliščine, ki bistveno vplivajo na izvajanje načrtovanih ukrepov. Katere so te okoliščine, seveda ne razkrivajo. Če bi to pojasnili, bi morali povedati, da je v Sloveniji mandat vladanja prevzela ortodoksna levica. Ali še bolje, vzporedni mehanizem, ki pa ima dokazano povsem drugačne prioritete, kot jih imajo desne ali desnosredinske vlade, kakršna je bila Janševa, vlada.
Na ministrstvu so še dodali, da bo vlada skušala časovne izzive in objektivne okoliščine, kot je inflacija, v največji meri ublažiti s prilagoditvijo načrta, ki se je loteva predvsem zaradi dodatnih sredstev za doseganje ciljev načrta REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov in nižje dodelitve nepovratnih sredstev.
Po podatkih Evropske komisije iz junija 2022 bi Slovenija lahko za izvedbo načrtovanih ukrepov črpala 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in ne 1,78 milijarde, kot je bilo načrtovano ob potrditvi načrta. Prvotni izračun iz leta 2021 je temeljil na jesenski gospodarski napovedi iz leta 2020, pri zadnjih izračunih pa je Evropska komisija upoštevala realne podatke o bruto domačemu proizvodu za leti 2020 in 2021. Dejstvo pa je, da je Evropska komisija izračune iz leta 2021 spremenila za vse države članice, ne samo za Slovenijo.
Ni prostora niti časa
Na ministrstvu nadalje priznavajo, da prostora za korenitejše vsebinske spremembe načrta ni. Programska časovnica za črpanje sredstev za okrevanje in odpornost je namreč jasna. Vlada s prilagoditvijo načrta tako ne bo posegla v osnovni koncept načrta, ampak samo ugotovila nastale okoliščine, ki onemogočajo izvajanje ukrepov na način, kot je bilo predvidno ob potrditvi načrta. Vseeno pa si močno prizadevajo za spremembe načrta, dodajamo mi, bistveno manj pa za doseganje zdravih javnih financ.
Komentar evropske poslanke Romane Tomc
Romana Tomc, evropska poslanka: »Evropska komisija očitno ni tako navdušena nad gospodarsko in fiskalno politiko slovenske vlade, kot je premier Golob. Iz Bruslja smo namreč dobili resno kritiko in opozorila, da je treba uravnotežiti javne finance, pospešiti črpanje evropskih sredstev in začeti izvajati obljubljene reforme.
Posebej mi je žal, da v Bruslju puščamo sredstva, ki bi nam lahko zelo pomagala na vseh področjih. Ker vlada ni sposobna izpolniti pogojev za njihovo pridobitev, se je med drugim zavestno odpovedala tudi evropskim sredstvom za dolgotrajno oskrbo. A če ni reform, ni evropskega denarja, pravi Evropska komisija.
Zanimivo je še, da ob sporočilih iz Bruslja, ki so o našem nadaljnjem razvoju zelo pesimistična, EK poročilo o Sloveniji začenja z ugotovitvijo, da se je slovenska ekonomija v zadnjih dveh letih 2020– 2022 kljub težkim razmeram razvijala hitreje od povprečja v EU. S tem je EK direktno ocenila delo vlade Janeza Janše kot nadpovprečno uspešno.«
Za Slovenijo je v skladu za okrevanje na voljo 2,195 milijarde evrov, doslej smo izkoristili le 281 milijonov ali osmino zneska
Po izračunih, ki jih je junija lani objavila Evropska komisija, bo lahko Slovenija do konca leta 2026 iz sklada za okrevanje ob 705 milijonih evrov povratnih evropskih sredstev izkoristila še 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Do zdaj je prejela 281 milijonov evrov, ki vključujejo prvo izplačilo v višini 50 milijonov evrov in 231 milijonov evrov predfinanciranja.
