11.4 C
Ljubljana
nedelja, 16 maja, 2021

Funkcija na Računskem sodišču je sedanjemu predsedniku Tomažu Veselu, glede na njegovo večletno nedopustno pridobitno dejavnost, prenehala po samem zakonu!

Avtor: Sara Bertoncelj (Nova24tv.si)

Po objavi zaslužkov Tomaža Vesela, so poznavalci v Sloveniji začeli opozarjati na nezdružljivost funkcije predsednika računskega sodišča s funkcijo v organizaciji FIFE. Vesel pa je na to odgovarjal, da je FIFA neprofitna športna organizacija, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti. Opravljanje obeh funkcij zato po njegovem mnenju zakonsko ni sporno. Pri tem je navedel še Zakon o računskem sodišču oziroma njegov 16. člen, ki opredeljuje nezdružljivost funkcij na računskem sodišču z opravljanjem določenih del oziroma dejavnosti. A nič od tega v resnici ne govori njemu v prid, v uredništvo smo prejeli pravno mnenje. Iz pravnega mnenja je prav tako razvidno, da KPK ni pristojna za “dovoljenja” za izjemno opravljanje dodatnih eksplicitno določenih izjemnih pridobitnih dejavnosti sodnikov.

Tomaž Vesel je funkcijo predsednika Računskega sodišča Republike Slovenije začel opravljati junija 2013, izteče pa se mu junija 2022, mandat namreč traja devet let. Njegova plača je skoraj enaka plači predsednika države ali vlade, vendar očitno Veselu to ni dovolj. Leta 2016 je zasedel položaj predsednika neodvisne komisije za revizijo in skladnost v okviru Mednarodne nogometne zveze (FIFA). Ta položaj mu je od leta 2016 do 2020 prinesel več kot milijon evrov plačila. Vesel poudarja, da gre pri njegovem sodelovanju s FIFO za neprofitno dejavnost in, da FIFA ni profitna institucija, a njegove navedbe so zmotne – tudi Sodišče EU je namreč izrecno ugotovilo, da je FIFA podjetje in da ustreza definiciji združenja podjetij.

 

Šestnajsti člen Zakona o Računskem sodišču RS (Uradni list RS, št. 49/92 in 50/92 – popr.), ki govori o nezdružljivosti funkcij na računskem sodišču z drugimi funkcijami in z opravljanjem določenih del oziroma dejavnosti, navaja, da funkcija člana računskega sodišča, funkcija vrhovnega državnega revizorja in funkcija sekretarja računskega sodišča (v nadaljnjem besedilu: funkcija na računskem sodišču) ni združljiva: s funkcijo v državnem organu, organih lokalne skupnosti, politične stranke ali sindikata; z delom v državnem organu, organu lokalne skupnosti ali pri nosilcu javnih pooblastil; s članstvom v organu vodenja ali nadzora gospodarske družbe, gospodarske javne službe, sklada, zavoda ali zadruge; z opravljanjem kateregakoli poklica ali pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije.

Zakon o računskem sodišču RS

Z dnem nastopa na funkcijo na računskem sodišču preneha nosilcu funkcije na računskem sodišču funkcija iz 1. točke prejšnjega odstavka. Nosilec funkcije na računskem sodišču mora najkasneje v treh mesecih od dneva imenovanja prenehati opravljati delo oziroma dejavnost iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena. Če tega ne stori, mu preneha funkcija na računskem sodišču. Nosilec funkcije na računskem sodišču mora najkasneje v treh mesecih od imenovanja predložiti Državnemu zboru pisno izjavo o svojih premoženjskih razmerah v skladu z zakonom o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo.

Naš medij je že poročal, da si je Vesel prizadeval za spremembo zakona o računskem sodišču. Očitno se je zavedal spornosti svojega dvojnega služenja in je želel to zakonsko urediti. To mu sicer ni uspelo, čeprav mu je menda v času vlade Marjana Šarca kar dobro kazalo. Poleg zakona o računskem sodišču, pa Vesela, kot državnega funkcionarja, zavezuje tudi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).

 

Pristojnosti in naloge komisije primarno določa Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)
Dodatno pa jih opredeljuje poslovnik komisije. Pristojnosti in naloge komisije se razlikujejo glede na posamezna področja dela komisije, in sicer je ena izmed njih tudi nezdružljivost funkcij. Komisija lahko ugotavlja nezdružljivost funkcij le za tiste funkcionarje, za katere drug zakon ne vsebuje določb o nezdružljivosti funkcij, in za funkcionarje, za katere zakon glede nezdružljivosti funkcij napotuje na uporabo določb drugega zakona, kar je tudi ZIntPK. V primeru aktualnega predsednika Računskega sodišča Vesela bi (je) KPK prekoračila svoje pristojnosti, saj že ZRacS-1 v 16. členu eksplicitno določa nezdružljivost funkcij na računskem sodišču z drugimi funkcijami in z opravljanjem določenih del oziroma dejavnosti. Funkcija na računskem sodišču ni združljiva z opravljanjem kateregakoli poklica ali pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije (4. odst. člena 16. ZRacS-1). ZIntPK poklicnim funkcionarjem prepoveduje opravljanje poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi, določa pa tudi izjeme od te prepovedi, ki pod zakonsko določenimi pogoji dovoljujejo opravljanje pedagoške, znanstvene, raziskovalne, umetniške, kulturne, športne in publicistične dejavnosti ter vodenje kmetije in upravljanje z lastnim premoženjem. Funkcionar te dejavnosti (z izjemo športne in publicistične dejavnosti, vodenja kmetije ali upravljanja z lastnim premoženjem) lahko opravlja, če skladno z veljavno zakonodajo za to pridobi dovoljenje delodajalca.

Izjemoma lahko komisija na zahtevo poklicnega funkcionarja temu izda dovoljenje tudi za opravljanje pridobitne dejavnosti, ki je sicer prepovedana. Pri odločanju o tem komisija upošteva javni interes in stopnjo tveganja, da bi opravljanje te dejavnosti vplivalo na objektivno ter nepristransko opravljanje funkcije ali ogrozilo njeno integriteto. Komisija dovoljenja ne more oziroma ne sme izdati, če njegovo izdajo preprečuje drug zakon ali če želi poklicni funkcionar dohodek pridobiti od organa, v katerem opravlja funkcijo. Funkcionar bi moral v tem primeru predložiti soglasje delodajalca in soglasje KPK – Vesel uradnega soglasja KPK ni prejel, ampak se sklicuje na nek neformalni pogovor. KPK je objavila tudi obvestilo v zvezi z dodatno dejavnostjo predsednika Računskega sodišča v katerem navaja: “Komisija v svojem dokumentarnem gradivu omenjenega mnenja ni našla, zato vsebine ne more komentirati“, torej je KPK tudi pisno potrdila, da mnenje na katerega se sklicuje prizadeti, ne obstaja.

Sodišče EU je izrecno ugotovilo, da je FIFA podjetje in da ustreza definiciji združenja podjetij
Vesel poudarja, da gre pri njegovem sodelovanju s FIFO za neprofitno dejavnost in, da FIFA ni profitna institucija. Po tej logiki Vesel torej ne bi smel prejeti plačila za opravljeno delo, v njegovem primeru gre za približno četrt milijona dolarjev letno. A navedbe Vesela, da FIFA ni profitna organizacija, so zmotne, saj je FIFA v letu 2019 imela kar 766 milijonov dolarjev prihodkov. Vsekakor je Svetovna nogometna zveza (FIFA) podjetje in ni zgolj neprofitna organizacija, kar nedvoumno izhaja iz primera Laurenta Piaua , kjer je sodišče EU izrecno ugotovilo, da je FIFA podjetje in da ustreza tudi definiciji združenja podjetij. V omenjenem primeru Laurenta Piaua je navedeno, da: “FIFA in nacionalne nogometne organizacije so tudi podjetja, ne samo športne organizacije”. Glede na EU in slovensko definicijo podjetja (nastopanje proti plačilu, torej prodaja storitev in/ali blaga) – ZPOmK-1 –je torej že dolgo jasno, da je FIFA tudi podjetje.

Če sodnik krši določbe o nezdružljivosti sodniške funkcije, mu ta funkcija preneha po samem zakonu
Po pravni ureditvi RS vključno z ustavo, so funkcionarji institucij, kot so Ustavno sodišče, redna sodišča in tudi Računsko sodišče RS (RSRS) omejeni glede opravljanja dodatnih pridobitnih zaposlitev, stalnih ali občasnih. Tako že sodniki rednih sodišč ne smejo opravljati funkcij in dejavnosti, ki so omenjene v členu 133. Ustave (nezdružljivost sodniške funkcije). Med drugim je določeno (1. odstavek člena 42. ZSS), da lahko opravljajo le pedagoška, znanstvena, publicistična, raziskovalna ali druga podobna dela v pravni stroki, če s tem ni ovirano opravljanje sodniške službe in za ta dela ne smejo skleniti delovnega razmerja. Ta splošna ustavna in zakonska omejitev sodnikov velja smiselno tudi za sodnike Računskega sodišča in sodnike Ustavnega sodišča. Za dela, ki niso izjemoma dopustna, in med dopustnimi izjemami ni » športnih dejavnosti«, sodnik ne sme skleniti »delovnega razmerja«. Kakšno je bilo formalno večletno razmerje predsednika RSRS s FIFA, lahko sicer le ugibamo. A če sodnik krši določbe o nezdružljivosti sodniške funkcije, mu ta funkcija preneha po samem zakonu (prvi odstavek 74. člena ZSS). Te določbe ZSS, temelječe na členu 133. Ustave (glej komentar k Ustavi RS, 2. Del, stran 302) smiselno veljajo tudi za sodnike RSRS.

Zakon o sodniški službi

Po ZSS mora o sprejetju vsakršnega dela, ki ga sodnik lahko opravlja poleg sodniške službe “predhodno pisno obvestiti predsednika sodišča, predsednik sodišča pa neposredno višje sodišče” (prvi odst. 42. člena ZSS), kar v tem primeru Vesel ni storil. Člen 166. Ustave določa nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika inter alia s “funkcijami in dejavnostmi, ki po zakonu niso združljive s funkcijo sodnika US”. To določbo Ustave precizira člen 16 ZUstS, ki določa inter alia kot nezdružljivo s funkcijo Ustavnega sodnika opravljanje poklica ali pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega delavca. Obveznost prenehanja pridobitne dejavnosti bremeni prizadetega ustavnega sodnika samega, ki mora v najmanj treh mesecih od dneva izvolitve prenehati z opravljanjem nezdružljive pridobitne dejavnosti. Če tega ne stori, mu namreč preneha funkcija sodnika US (3. odstavek člena 16. ZUstS). Tej ureditvi položaja sodnikov Ustavnega sodišča (prepoved pridobitne dejavnosti razen eksplicitno navedenih izjem) smiselno ustreza ureditev položaja sodnikov RSRS.

Ustava RS

Komentar je jasen. Sodniki računskega sodišča dejavnosti, kakršna je dejavnost na FIFI, ne smejo opravljati
Posebej in eksplicitno se s problemom nezdružljivosti funkcije sodnika RSRS s pridobitnimi dejavnostmi ukvarja komentar k ustavi v komentarju k členu 151. Ustave (imenovanje članov Računskega sodišča). Avtor komentarja je sodnik RS RS, ki izhajajoč iz člena 150 Ustave (Računsko sodišče) in relevantne prakse US, ter zakona o računskem sodišču (ZRacS-1, 2001) posebej izpostavlja varovanje neodvisnosti RS RS. V komentarju k členu 151 Ustave (imenovanje članov Računskega sodišča) ugotavlja, da je ta člen 151 Ustave “tesno povezan” z neodvisnostjo, nepristranskostjo, objektivnostjo in učinkovitostjo dela RS RS. Iz zahteve po neodvisnosti sodnikov izhaja, da sodniki RS RS “ne smejo biti lastniki podjetij, prav tako ne smejo opravljati nobenih drugih pridobitnih dejavnosti, z izjemo izobraževalnih. V zameno so uvrščeni v najvišje plačilne razrede.”

Foto: EPA

Med izjemami ni govora o športni dejavnosti, dejavnost predsednika RS Vesela pri FIFA je očitno pridobitna dejavnost
Komentar k Ustavi je Računskemu sodišču RS znan, saj ga je pisal sodnik tega sodišča. Iz primerjave ureditve položaja sodnikov, ustavnih sodnikov in sodnikov RSRS in njihove zahtevane neodvisnosti izhaja, da je pridobitna dejavnost, ki ni eksplicitno navedena kot izjema (izobraževalna, znanstvena ipd.) nezdružljiva s funkcijo teh sodnikov, tudi sodnika RSRS. Med izjemami ni govora o športni dejavnosti. Dejavnost predsednika RS Vesela pri FIFA je očitno pridobitna dejavnost, ki že sama po sebi ni v skladu z njegovo funkcijo sodnika in predsednika RSRS, ne glede na možne koruptivne in integritetne posledice ali vzroke te dejavnosti. Gre preprosto za to, da taka pridobitna dejavnost sodniku RS RS ni dopustna. V primeru, da prizadeti s takšno nedopustno dejavnostjo ne preneha, mu po analogiji s sodniki drugih sodišč funkcija sodnika preneha ex lege.

Dovoljenja za izjemno opravljanje dodatnih eksplicitno določenih izjemnih pridobitnih dejavnosti sodnikov ne daje KPK
To ni njena funkcija. KPK le presoja koruptivnost in integriteto ravnanj funkcionarjev. Funkcija “dovoljevanja izjemnih pridobitnih dejavnosti” nikakor ni funkcija KPK. Zato je domnevno iskanje dokumentov o soglasju KPK irelevantno in zavajajoče. Če pa bi KPK tako dovoljenje oziroma soglasje za pridobitno delo pri FIFA sodniku RSRS izdala, bi ravnala izven pooblastil, ki jih ima (ultra vires), torej nezakonito.

Boris Štefanec (Foto: STA)

Vse kaže, da je funkcija sedanjemu predsedniku računskega sodišča, glede na njegovo večletno nedopustno pridobitno dejavnost, prenehala
Morebitno dovoljenje za izjemno opravljanje eksplicitno dovoljene pridobitne dejavnosti (izobraževalne, raziskovalne ipd.) sodnikov, ustavnih sodnikov, sodnikov RSRS ne daje KPK, pač pa ustrezen organ teh sodišč, na primer v primeru US t.i. upravna seja tega sodišča. Ni znano, ali je bilo kako soglasje za opravljanje pridobitnega dela predsedniku RSRS sploh izdano. Vendar, tudi če bi bilo tako dovoljenje oziroma soglasje izdano, bi bilo zaradi dejstva, da taka dejavnost, kot je pridobitna dejavnost predsednika RSRS pri FIFA sploh ni navedena kot možna izjema, pa tudi glede na obseg te pridobitne dejavnosti je tako dovoljenje ali soglasje protizakonito. Če bi se pa sprejelo stališče navkljub vsemu povedanemu, da je lahko sodnik RS RS v pridobitnem razmerju, kakršno je konkretno razmerje predsednika RS RS s FIFA, morajo po analogij odpasti vse omejitve pridobitne dejavnosti sodnikov, ustavnih sodnikov, tožilcev itd. Sklenemo torej lahko, da je funkcija sodnika Računskega sodišča sedanjemu predsedniku Veselu, glede na njegovo večletno nedopustno pridobitno dejavnost, prenehala ex lege oz. po zakonu samem.

Zadnje novice

Sorodne vsebine