6.1 C
Ljubljana
torek, 5 novembra, 2024

Državni sekretar Lobnikar brani odstranitev ograje na meji. Se župani s tem res strinjajo?

Piše: Tanja Brkić / Nova24TV

Državni sekretar z ministrstva za notranje zadeve ima stališča pretresljivo usklajena z Mirovnim institutom, glede na svoje neutemeljene trditve pa je očitno postal tudi strokovnjak za ograje na meji, še posebej za tisto na Madžarskem. In medtem ko vlada na svoji spletni strani zagotavlja, da bo “Slovenska policija še naprej zagotavljala visoko stopnjo varnosti vsem državljanom in ljudem, ki se nahajajo na ozemlju države”, je to več kot očitno nemogoče, glede na številne incidente na meji, med drugim tudi ugrabitev 80-letnika, zažig šotora, obmetavanje s kamni gasilskega vozila in celo umor mladega policista. Povrhu vsega pa naj bi se s politiko “vključevanja in sprejemanja” ilegalnih migrantov, ki jih MNZ enači z običajnimi, strinjala tudi večina obmejnih županov, kar pa je izredno težko verjeti.

“Ograje na meji migracij ne zaustavijo, jih pa naredijo veliko bolj nevarne, tudi za lokalne prebivalce. Dokaz je madžarska ograja…” in “odstranjanje rezilne žice z južne meje je dolžnost spodobne družbe, podprta tako z javnim mnenjem kot z mnenji županov na južni meji”, sta bila zapisa državnega sekretarja Branka Lobnikarja na Twitterju, ki je očitno kar malo na pamet govoril o neučinkovitosti madžarske ograje in celo trdil, da se z odstranitvijo ograje na naših mejah strinjajo tudi obmejni župani. Pa so župani, katerih lokalne skupnosti so najbolj izpostavljene nasilju ilegalnih migrantov, za to, da se ograja odstrani? Npr. župan Ilirske Bistrice?!

Evropa, ki je bila nekoč dom enega najbolj zloglasnih zidov na svetu, je v zadnjih letih postala vodila pri gradnji le-teh. Ne le v Sloveniji, mejne ograje in zidovi so v 10 evropskih državah, skupaj pa merijo več kot šestkrat več kot berlinski zid, je bilo zapisano v enem od poročil Transnacionalnega inštituta (TNI) s sedežem v Amsterdamu. Večina teh struktur pa je bila postavljena iz varnostnih razlogov, za zavarovanje teritorialne suverenosti in preprečevanjem vstopa tistim, ki na nelegalen in nasilen način želijo prečkati mejo, čemur smo tudi mi priča že od leta 2015, leta masovnih migracij. In kljub temu, da so vse države postavile ograjo ravno za zagotavljanje varnosti svoje države in državljanov, nova vlada očitno želi nasprotno, saj z odstranitvijo ograje dobesedno “ponuja Slovenijo na pladnju”, da ne govorimo o njihovih absurdnih izjavah, kot so “meje ne delujejo in migracije so stalnica in del realnosti”. Ko je Avstrija kot odziv na krizo leta 2015 postavila ograjo s Slovenijo, je celo takratna notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner dejala, da “ograja ni slaba stvar. Kdor ima hišo, ima vrt in ograjo, ki pomaga urejati, kdo vstopa in kdo ne”.

Retorika je primerna cilju vlade – destrukciji Slovenije
Je pa odstranjevanje ograje vsekakor cilj nove vlade, zato je dejstvo, da bodo vladni delavci temu primerno prilagodili tudi svoje zgodbe in retoriko. Pa vendar bi se lahko malce bolje oborožil z argumenti za svoje trditve, saj je nesmiselno kar na pamet trditi, da je ograja na madžarski meji neučinkovita. Resnica je, da se je število nezakonitih vstopov na Madžarsko močno zmanjšalo po tem, ko je bila pregrada končana, saj je dejansko odpravila vstop na Madžarsko. Oblasti na Madžarskem so v lanskem letu preprečile več kot 54.000 ljudem nezakonit prehod meje in preganjale več kot 500 tihotapcev, je takrat za tuje medije povedal glavni svetovalec za varnost György Bakondi.

 

Kot je iz trte izvita njegova izjava o neučinkovitosti, pa je verjetno tudi ta, da imajo za odstranjevanje ograje tudi podporo županov na južni meji. Mar res? Ob tem se poraja vprašanje, ali se s tem zares strinja tudi župan Ilirske Bistrice, Emil Rojc, ki je v preteklih letih večkrat poudaril nevarnosti ilegalnih migrantov v lokalni skupnosti, od tega, da za sabo puščajo nered, do ostalih groženj, ki jih predstavljajo domačinom. Spomnimo, da problem ilegalnih migracij v Sloveniji ni od danes, ampak traja že nekaj let. Močno prisoten je bil že v času Šarčeve vlade, ki pa je tudi takrat za zaščito lokalnih domačinov storila premalo.

Foto: Župan Ilirske Bistrice Emil Rojc.

Že takrat je Rojc jasno dal vedeti, kakšno je njegovo stališče o ilegalnih migrantih, ko je povedal: odzval tudi župan Ilirske Bistrice Emil Rojc, ki je povedal: “Zame kot župana je nesprejemljivo, da je tako veliko število migrantov nekontrolirano več dni v bližini vasi, ki so po številu nekajkrat manjše, kot je številno migrantov, ki taborijo v gozdu. To je z varnostnega vidika zelo vprašljivo.” Z njim pa se je strinjala tudi Maja Kocjan, predstavnica Civilne iniciative Bela krajina, ki je dejala, da so “domačini so vedno bolj v strahu predvsem v obmejnih vaseh, kjer migrante dnevno srečujejo. Vsekakor je Šarčeva vlada storila premalo, da bi zavarovala naše prebivalce obmejnih občin. Nujno bi bilo treba sprejeti ukrepe, ki bi dejansko zadostovali, da bi se prebivalci počutili varne”.

Glede na slednje je izredno težko verjeti čemurkoli, kar je izjavil Lobnikar, saj je glavni cilj tako ograje na meji kot županov lokalnih skupnosti – varovanje svojega ozemlja in njenih prebivalcev in ne sprejemanje in vključevanje nezakonitih in nasilnih migrantov v našo družbo. Preden rešujete svet, poskrbite najprej za svoj dom.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine