Piše: Franci Kindlhofer
Ko gledam vsak večer na slovenski televiziji levičarske kreature iz opozicije KUL, ki zakrivajo svoje obupane obraze z maskami, se mi nehote porodi bojazen, da bomo kmalu dosegli nevarno točko, ko se bodo začeli ljudem smiliti in bodo deležni nehotenih simpatij.
Zdijo se mi, kot obiskovalci camere obscura, ki vidijo vso realnost obrnjeno na glavo. Če se pa kdo iz njihovega tabora želi prepričati, kakšna je realna slika, se mora sam postaviti na glavo, kar je pa zelo naporno. Poleg tega vodstva levih strank tega ne odobravajo, saj se pri stoji na glavi, ki je pri tem boljše oskrbovana s krvjo, lahko komu še zbistri um. To pa je zadnje, kar si levica želi od svojih podanikov.
Še do danes ni jasno, kdo je napisal na Erjavčeva vrtna vrata PODGANA. Možno je, da je nekdo iz njegovih vrst, ki je pred tem stal na glavi, saj ni za pričakovati, da bi kdo od desnice imel tako dobro mnenje o Erjavčevi inteligenci. Mislim pa, da ima vsak človek pravico do svojega karakterja in so takšne primerjave nekulturne.
Lahko pa to priložnost izkoristim, da se malo pobliže seznanimo z življenjem teh inteligentnih živalic. V mestih so njihova najljubša prebivališča sistemi kanalov odpadnih voda. Tudi v Ljubljani je ta sistem kar dobro razpreden in zajema celo četrt Murgle. Te živalce so dobro organitirane in, ker živijo v glavnem pod zemljo, v nam nevidnem okolju, imenujemo njihovo skupnost lahko tudi globoka država. Vodilno vlogo imajo tiste z rdečimi repi. Sicer bi jih lahko prepoznali tudi po tem, ker so boljše rejene od ostalih. One se ne hranijo od odpadkov z velike kanalizacije, ampak imajo na razpolago sistem manjših kanalčkov, ki vodijo do raznih ustanov, zavodov, bank in do starih partijskih zalog. Seveda je to, kar sem tukaj napisal, le prispodoba tistega, kar se v resnici dogaja nad zemljo. Saj te živalce pod zemljo požrejo le toliko, da so site, za razliko od mnogih ljudi, ki živijo na podoben način, kot sem ga opisal. Tudi podobnost teh ljudi z omenjenimi živalicami je le slučajna.
Vrnimo se k obupanim opazovalcem v cameri obscura. Namesto, da bi to kamerco, ki kaže narobe svet, zapustili in stopili v realno življenje in po svojih močeh pomagali premagovati nakupičene probleme in graditi življenju prijazno družbo, želijo povečati kamro v večji prostor, kamor bi lahko privabili čimveč ljudi, da jim pokažejo, kako je v Sloveniji vse na glavi in, da je to realnost. Denar za povečanje te kamre je sicer na obzorju, a v napačnih rokah. Z njim naj bi razpolagala demokratična vlada, ki ga bo verjetno zapravila za stabilizacijo gospodarstva, za omiljenje posledic pandamije, za zdravstvo in, o sramota, celo za večjo varnost države. Tako obstaja upravičena nevarnost, da ne bo za murgeljsko razdelilno postajo ostalo nič. Pa bi tako krvavo rabili denar za vspostavitev boljše vlade. Poslanci so pa vedno dražji, pa še pokvarjeni in neposlušni so postali. Verjetno se jih v cameri obskura vedno več postavlja na glavo.
Franci Kindlhofer je podpredsednik Društva političnih zapornikov in drugih žrtev komunističnega nasilja.
