Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Prvaka opozicije Janeza Janšo je povzel kolumbijski medij La Linterna Azul. Poročali so o predstavitvi knjige Forum São Paulo in kulturni vojni, ki je izhodišče za razpravo o vzrokih in posledicah ter možnostih uspešnega upora proti razgradnji naše civilizacije. Kolumbijski portal je zelo temeljito in natančno povzel vse ključne misli, ki jih je Janša izrekel na omizju ob izidu knjige v Sloveniji. Poudarjajo njegove besede, da Slovenija žal ni svetla točka na zemljevidu in je ponekod celo zelo temna.
“Vabim vsakega izmed vas, da stori po svojih močeh, da se nam povrne zdrava pamet,” so bile besede predsednika SDS Janeza Janše v nagovoru državljanom ob koncu leta 2022. “Čim prej se to zgodi, bolje bo za vse nas. Stvari so postavljene na glavo, stvari so šle predaleč,” je dodal Janša in spomnil, da je potreben širši razmislek, resna ocena posledic skrajnega populizma in splošen premik k zdravi pameti.
Komunistični manifest kot podlaga za razgradnjo civilizacije
Spomnil je tudi na Komunistični manifest iz leta 1848, ki pravi, da je pogoj za vzpostavitev brezrazredne družbe enakosti razgradnja ključnih temeljev zahodne civilizacije. Ti temelji so družina, narod, zasebna lastnina, vera in zasebno šolstvo. To idejo so najprej uresničevali z nasiljem ali, kot so temu rekli, z revolucionarnim terorjem.
V kolumbijskem mediju pišejo, da je Janša za knjigo Forum São Paulo in kulturna vojna venezuelskega intelektualca in disidenta Alejandra Peñe Escluse napisal besedilo z naslovom Postdemokratična družba, vladavina neizbranih in barbarstvo. Besedilo obširno obravnava razmere v Sloveniji in je zelo uporabno za razumevanje volilnih rezultatov leta 2022.
Delujejo po principu: najprej diskreditiraj, potem likvidiraj …
Janša poudarja, da v Sloveniji dobro poznamo to marksistično metodo in njene posledice. Spomnil je, da je bilo doslej na slovenskih tleh odkritih več kot 700 množičnih morilcev revolucionarnega terorja, niti en morilec pa ni bil obsojen. “Ker v nekaterih najbolj razvitih in zavednih okoljih severne in zahodne Evrope ter Amerike ni bilo pogojev za nasilen prevzem oblasti, so si zagovorniki marksizma zamislili drugačen način razgradnje temeljev civilizacije,” je dejal Janša, ki naprej pojasnjuje: “Preprosto povedano, v Sloveniji zelo dobro zveneča formula: najprej diskreditiraj, nato likvidiraj.” To pomeni, da je treba po njegovi zamisli najprej polastiti institucije, ki sestavljajo človekov vrednostni sistem, nato pa prek njih čim bolj razvrednotiti družino, narod, vero, privatno šolstvo in do neke mere zasebno lastnino po metodi kulturnega marksizma. Ali, kot je zapisal Antonio Gramsci, je treba najprej zaseči medije, založbe, univerze in kulturne ustanove.
Knjiga avtorja Alejandra Peñe Escluse opisuje ta proces z izjemno natančnostjo in jasnostjo, ne le v Latinski Ameriki, ampak tudi v svetovnem merilu. “Je torej nepogrešljiva podlaga za vsakega razmišljujočega bralca v Sloveniji, ki vidi posledice razpada civilizacijskega reda, ne pojasni pa, kako se to lahko zgodi, glede na to, da smo izšli iz komunistične Jugoslavije,” dodaja Janez Janša.
https://relaxed-bose.23-88-74-86.plesk.page/fokus/aktualno-spanski-medij-objavil-jansevo-razpravo-o-tezko-pricakovani-knjigi-forum-sao-paulo-in-kulturna-vojna/
Tri kategorije držav, ki jih ogroža kulturni marksizem
Trenutno tri kategorije držav ogroža kulturni marksizem, je za kolumbijski medij povedal Janša in pojasnil, da so v prvi države zahodne in severne Evrope, Severne Amerike in Oceanije. V teh državah kulturni marksizem že dolgo posega po temeljih zahodne civilizacije, hkrati pa te države nimajo izkušenj prevzema oblasti z revolucionarnim terorjem, zato še vedno prevladuje romantična vizija tako imenovanih idej socialne pravičnosti in njenih “bojevnikov”.
V drugi kategoriji so države srednje in vzhodne Evrope, ki so se po padcu berlinskega zidu in razpadu Sovjetske zveze in Jugoslavije osvobodile jarma komunistične diktature in bolj ali manj uspešno opravile prehod v demokratično ureditev. V teh državah je pritisk kulturnega marksizma najmočnejši tam, kjer je bila tranzicija nedokončana.
Tretja kategorija so države Latinske Amerike, kjer so komunistični avtokrati z metodami kulturnega marksizma, z denarjem mamilarskih kartelov, ruskih in kitajskih mecenov ter s pomočjo Foruma São Paulo prevzeli oblast s formalno demokratičnimi volitvami. Pridobili so oblast, ki so jo nato marsikje uporabili – najbolj drastičen primer je Venezuela – za hitro razgradnjo demokratičnih institucij in vzpostavitev avtokratske vladavine ne glede na strašno ceno, ki jo je plačevalo obubožano prebivalstvo tega novega socialističnega raja.
Financiranje levičarskih nevladnih organizacij
Janez Janša navaja tudi izkušnjo, ki jo je nedavno doživel v Washingtonu, kjer je slišal opise razmer v Latinski Ameriki. Podali so jih predstavniki konservativne, krščanskodemokratske in klasično liberalne stranke. Pojasnili so, kako se je v zadnjem desetletju Evropa vključila v financiranje skrajno levih strank. Medtem ko mamilarski karteli zagotavljajo neposredno finančno podporo levičarskemu političnemu razredu in njihovim političnim organizacijam, skladi EU in vladni skladi – zlasti Norveške in Švedske – financirajo njihove paravojaške in organizirane nevladne dejavnosti. Predstavnik iz Gvatemale je to zelo slikovito opisal: “Dovolj je, da ustvarite nevladno organizacijo, ki se navzven zavzema za ekologijo ali LGBT, da iz Evrope prihajajo milijoni dolarjev.”
Slovensko omrežje je še nedotaknjeno
Janša dodaja, da je “celotna mreža nekdanje tajne politične policije ostala nedotaknjena tako kot v Ruski federaciji, kjer se je Vladimir Putin pri utrjevanju svoje oblasti lahko močno oprl na mrežo KGB.” Milan Kučan se je s svojim Forumom 21 ali vzporednim mehanizmom še močneje naslonil na nedotaknjeno in neobnovljeno mrežo nekdanje tajne politične policije SDV pod njegovim poveljstvom v Sloveniji, zato dolgoletno zavezništvo in medsebojna podpora obeh ne izhaja le iz ljubezni do istega ideološkega simbola rdeče zvezde, pravi Janša.
Njeno načelo: Uniči, izženi …
“Kulturnemu marksizmu v Sloveniji je bilo treba šele po formalnih demokratičnih spremembah zasesti ključne institucije za oblikovanje javnega mnenja. Odstraniti je bilo treba le nekaj motečih elementov, ki so jih vsebovali. Mreže globalnega kulturnega marksizma je bilo enostavno povezati s tako nadzorovanimi institucijami, da so lahko skupaj diskreditirale in likvidirale temelje slovenske kulture, identitete in družbe. Od tod valovi napadov na ustavne temelje družinske politike, na nedržavne oblike vzgoje in izobraževanja, na vero in zlasti na Katoliško cerkev, na osamosvojitev in simbole državnosti in narodne samoodločbe, na izključevanje iz gospodarskih povezav v oblikovanje politike do groženj poslovnežem.”
Levica in t. i. nevladne organizacije
V knjigi avtor opisuje, kako je forum São Paulo neposredno vplival na nastanek komunističnega Podemosa v Španiji. Janša je spomnil na imena in priimke tistih članov slovenske Levice, ki so v času njenega nastanka delali na veleposlaništvu Venezuele v Ljubljani in javno poveličevali diktatorski Chávezov režim. “Danes sta tako Podemos kot Levica del levih vladnih koalicij v Španiji in Sloveniji. Kot v mnogih drugih primerih, kjer se srečujemo s kulturnim marksizmom, je tudi njihova uporaba izraza ‘NVO’ bodisi netočnost bodisi zloraba,” opozarja Janša. Pojasnjuje, da “v slovenskem primeru niso vezani le na Levico, ampak na celotno tranzicijsko levico in njen vzporedni mehanizem”.
V našem primeru so to “naddržavni subjekti”.
V slovenskem primeru ne gre niti za NVO niti za vladno ali provladno organizacijo. “V našem primeru so nadvladni subjekti tisti, ki diktirajo vladi, kaj sme in česa ne sme,” dodaja Janša. Dodaja, da smo v Sloveniji nazorno manifestacijo te nadvlade videli v patetičnem dejanju aprila 2022 pred državnimi volitvami, ko sta neizvoljena Tea Jarc in Jaša Jenull predsednika levičarskih strank posedla na klop Trga republike v Ljubljani in ju poučila, kaj smejo in česa ne smejo storiti, če postanejo formalna oblast.
Tako imenovane nevladne organizacije kot politična vojska
Leve NVO, ki naj bi predstavljale vse “zatirane” in “manjšinske” kategorije družbe, predstavljajo stari delavski razred oziroma proletariat v arzenalu kulturnega marksizma. Kjer je levica v izvoru javnega denarja, množično financira tako imenovano moderno civilno družbo na škodo resničnih kulturnih, športnih in drugih realnih interesov ljudi. “Številne skupine, ki jih nihče ni volil in brez kakršnega koli prispevka k skupnemu dobremu, prejmejo iz državnih proračunov ali posredno prek raznih domačih in tujih fundacij na leto več sredstev kot lastna investicijska sredstva mnogih slovenskih občin. Financirajo na stotine ‘civilnih iniciativ’, kvaziinštitutov in kvazikulturnih dogodkov, ki služijo kot podporne enote v ideološkem boju za oblast,” dodaja Janša.
Opaža, da so slednji pogosto “tudi kot politična vojska, ki organizira ulične proteste in nasilje, ko se izkaže, da levica ni na oblasti”. Zanje ne veljajo pravila volilne kampanje. Nad denarjem, porabljenim za njegov politični boj, ni nadzora. Najpomembnejša vloga te “vlade neizvoljenih” je uničenje kulture življenja, torej vsega, kar predstavlja pravi socialni kapital neke skupnosti.
Njegovi ideologi že odkrito govorijo o postdemokratični družbi. Praktično predstavo o tej družbi lahko dobimo iz predlogov, kot je ekonomska demokracija vladne koalicije. Smo ga že imeli; to ni korak naprej, ampak nazaj. Imenovali so ga samoupravljanje.
Stičišče kulturnega marksizma in globalizma
Za veliko večino demokratično mislečih ljudi je nerazumljivo, da velik del finančne podpore skrajni levici in destruktivnim posegom kulturnega marksizma prihaja s ‘kapitalističnega’ Zahoda. Stična točka med kulturnim marksizmom in globalizmom je posameznik brez močnih afektivnih vezi s svojim okoljem (družino, lokalno skupnostjo, narodom itd.) in brez moralnih sidrišč (deset zapovedi), ki se zadovolji z vódeno potrošnjo in zapravljivostjo, pritrjen samo na omrežja in virtualne zaslone.
Janša: Nevarna iluzija svobode …
Janša opozarja tudi na zelo nevarno iluzijo svobode, v kateri je svoboda preprosto tisto, kar neizvoljeni označujejo za svobodo. “Kdor se ne pusti zaslepiti ali se ne podredi, postane problem. Če se bo glasno upiral, ga ovadijo za spodbujanje sovraštva. Javno ga preganjajo in blatijo z najgrobejšimi oblikami blatenja. Če se poskuša družiti z drugimi, ki kulta ne sprejemajo, ga razglasijo za fašista. Če se upre, ga neodvisno (neizvoljeno) sodstvo preganja in zatira,” dodaja Janez Janša.