O aktualnem političnem dogajanju in lokalni problematiki smo se pogovarjali z županom Občine Brežice Ivanom Molanom, ki pravi, da je bilo najugodnejše obdobje za občine v času prve Janševe vlade v letih 2004–2008.
Takrat so občine dobile več sredstev za delovanje, predvsem pa je bilo na voljo več denarja za javno infrastrukturo, ki je bila nujno potrebna za izboljšanje standarda in kakovosti življenja ljudi. Omogočeno je bilo tudi črpanje evropskih sredstev.
Na državnozborskih volitvah je v 75 volilnih okrajih od 88 zmagala Slovenska demokratska stranka. Tudi v Brežicah. Zaradi obstoječega volilnega sistema pa ima stranka le 25 poslancev. Kako ocenjujete ta sistem, je pravičen?
Ta sistem je postal nepregleden in nepravičen. Kdo bo izvoljen v državni zbor, pravzaprav ni odvisno od števila glasov volivcev in njihove volje, temveč je to loterija. To pomeni, da so v parlamentu poslanci brez izkušenj in ugleda, ki sprejemajo odločitve vprašljive kakovosti, saj bolj razmišljajo o svoji eksistenci kot o rešitvah, ki so dolgoročno najboljše za državo in ljudi.
Še večja težava je v tem, da je sistem napisan za profesorje in javne uslužbence, ki se lahko po izteku mandata vrnejo na delovno mesto, medtem ko za gospodarstvo to ne velja. Za delovanje v politiki torej ne moremo dobiti dobrih kandidatov iz gospodarstva, ki bi zagovarjali rešitve za njegovo izboljšanje, za višjo rast, ki bi omogočila tudi več sredstev za kakovostno zdravstvo, šolstvo ipd. Volivci imajo občutek, da ne odločajo več o vladi, zato tudi ni več zaupanja v volitve, posledično je udeležba na volitvah vse manjša.
Ob vsem tem, ko je SDS zbrala dvakrat več glasov kot druga stranka, je dan po volitvah drugouvrščeni Marjan Šarec pohitel in začel z domnevnim sestavljanjem koalicije iz strank, ki so pred tem vodile vlado in je njen predsednik odstopil, zato smo morali na predčasne volitve. Edini beton, ki te stranke zdaj drži skupaj, je »biti proti Janezu Janši«. Se vam zdi to sprejemljivo za demokratično državo?
Žal je vse to posledica nepreglednega volilnega sistema, kjer so glasovi volivcev drugotnega pomena, pomembnejša je politična kombinatorika. Žal imam občutek, da vlade sestavljajo strici iz ozadja, katerim je edini cilj obdržati denar in privilegije, ki jim jih ta sistem omogoča.
Brežiško občino vodite že več mandatov. Kako ocenjujete delo v času različnih vlad, kdaj vam je bilo kot županu, ki skrbi za razvoj občine, najlaže in kdaj najteže voditi občino po poti razvoja?
Najugodnejše obdobje za občine je bil čas prve Janševe vlade v letih 2004−2008. Takrat so občine dobile več sredstev za delovanje, predvsem je bilo na voljo več denarja za javno infrastrukturo, ki je bila nujno potrebna za izboljšanje standarda in kakovosti življenja ljudi. Omogočeno je bilo tudi črpanje evropskih sredstev. Tedanja vlada je razumela pomen lokalnih skupnosti in je bila naklonjena tudi manjšim in podeželskim občinam, skrbela je za enakomeren razvoj.
Od leta 2009 se država do občin in županov obnaša mačehovsko, kot da smo nepotrebni, kot da ne delamo za dobro istih ljudi – občanov in državljanov. Naslednje vlade so ukinile sofinanciranje graditve šol, znižale glavarino in financiranje investicij ter občine dodatno obremenile s socialnimi transferji. Iz leta v leto je bilo manj sredstev za projekte, ki izboljšujejo kakovost življenja vseh v lokalni skupnosti.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
Vida Kocjan
