Piše: Mitja Iršič (Nova24tv.si)
Tanja Fajon je obljubljala, da se bo pod novo vlado zunanja politika odprla, karkoli naj bi že to pomenilo. Veliko je bilo govora o jedrni Evropi, povrnitvi ugleda itd., kot da smo prej živeli v beloruski diktaturi. V resnici je bilo ravno obratno – prejšnja vlada nas je vrnila na zemljevid Evrope in evroatlantskega zavezništva, medtem ko je za prejšnje leve vlade veljalo, da so meje njihovih širitev ugleda Slovenije na Balkanu in bližnji okolici. Da politika Fajonove ne bo evroatlantska, smo ugotovili kaj kmalu po tem, ko je začela deliti izjave, ki so jih navdušeno ponatiskali kremeljski mediji. Prav tako je jedro politike po stari levi šegi postalo prežvekovanje zastalih balkanskih tem in gradnja nove Jugoslavije, vmes pa še turneja po Afriki. Je pa zunanje ministrstvo oz. ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, kot se danes imenuje, poskrbelo kar za nekaj komičnih potez na področju diplomacije in ambasad, zaradi katerih so se jim ljudje muzali – ena takih je zadnja, namreč postavitev veleposlanikov v Dominikanski republiki in na Fidžiju. Temu pravimo vrnitev v jedrno Evropo?
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je namreč izdala ukaz o postavitvi izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v Dominikanski republiki. Za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v Dominikanski republiki se postavlja Andrej Gregorja Rodeta, ki bo imel sedež v Ottawi.
Za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v Republiki Fidži pa je postavila Marka Hama – ta pa bo imel sedež v avstralski Canberri.
Predsednica je seveda le eksekutorica ukaza, resnična odločitev za takšne ali drugačne ambasadorske poteze se sklepa na ministrstvu za zunanje zadeve.
Blagovna menjava z državama praktično nična
Postavlja se vprašanje, zakaj potrebuje Slovenija veleposlanika ravno v teh dveh obskurnih državah. Blagovna izmenjava s Fidžijem je bila 0,00 evrov, z Dominikansko republiko pa 74.024,00 evrov. Kdor bere te podatke in se sprašuje o motivaciji ministrstva in ministrice, začne hitro sumiti, da gre za kakšen “penzion-paket” za vladi zvesto osebje, ki se bo poleg redne službe v Kanadi in Avstraliji hodilo namakat na rajske plaže Fidžija in Dominikanske republike (zanimivo, obe državi sta znani po nedotaknjeni naravi, kilometrskih peščenih plažah in kristalno čistem morju).
Zakaj izgubljamo čas s Karibi in Afriko?
Ministrica je pred časom na novinarski konferenci napovedala, da se bo Slovenija posvetila ustvarjanju diplomatskih vezi z afriškimi in karibskimi državami, med drugim naj bi se napovedovalo odprtje veleposlaništva v Adis Abebi. Kakšen je razlog za ta diplomatski napor, ni povsem jasno, razen kot ideološko nadaljevanje Titove politike neuvrščenih (spomnimo, da so afriške države po pravilu podpornice Putinove Rusije).
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve smo vprašali, v čem je smisel takšnega imenovanja v dve obskurni državi, s katerimi Slovenija nima popolnoma nič, upoštevaje dejstvo, da je diplomacija v resnici širjenje interesov države na območje, kjer bi lahko država imela korist. Ministrstvo smo vprašali tudi, koliko takšna “zabava” stane. Kaj si lahko obetamo od Fidžija in Dominikanske republike? Poceni počitnice? Ali si te lahko obetajo le veleposlaniki?
