Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
Okrajno sodišče v Ljubljani je razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek nekdanjega mestnega svetnika Starihe proti TV voditelju Tomašiču. Stariha je slednjemu očital, da si je 24. 6. 2020 dovolil “hud oseben žaljiv napad”. V resnici je Tomašič ravnal v skladu s pravico do svobode govora, ko se je v oddaji odzval na konkretne sporne besede in sporno fotografijo Starihe. Objava nekdanjega mestnega svetnika je bila zastavljena tako, da je moral pričakovati ostre odzive. Sodišče je navedlo, da je Stariha relativna javna osebnost, kar pomeni, da mora prenesti več kritike na svoj račun. Pravica do svobode izražanja je tako pretehtala nad pravico do časti in dobrega imena.
V oddaji Kdo vam laže? je TV voditelj Boris Tomašič 24. 6. 2020 v pogovoru z dolgoletnim novinarjem in nekdanjim direktorjem Demokracije Jožetom Biščakom dejal: “Zdaj pa en levičarski svetnik, en jaz jih ne šparam, govedo, kreten si, Stariha, ti povem, da si budala, da večje ni!”
Šlo naj bi za neizzvan napad na Stariho (po mnenju Starihe). Toženo stranko je sicer zmotila izjava ob vajah za državno proslavo, ko je tožeča stranka na spletu zapisala “Goveja muzka, banda domobranska.” Tomašič naj bi zaradi svoje pozicije sicer imel izjemen vpliv na javno mnenje, tožeča stranka pa naj bi po Tomašičevi izjavi doživela hude spletne napade in grožnje.
Obenem je še zapisano, da je bil namen izrečenega zaničevanje tožeče stranke ter škodovanje njeni časti in dobremu imenu. Tožena stranka pa meni, da ni šlo za naklepno povzročitev škode, kar iz izvedbe konkretnega dejanja še ne izhaja. Dejstvo je, da je bila sporna izjava Starihe najprej predvajana v oddaji na Novi24TV, šele nato pa je sledil Tomašičev komentar.
Stariha provokativno: “Žal so jih pospravili premalo …”
To je bila neposredna kritika in zgražanje nad nedopustnim izražanjem mestnega svetnika. Tožeča stranka je obenem nekaj dni prej (16. 6. 2020) na družbenih omrežjih zapisala: “Žal so jih pospravili premalo, zato je danes tako, kot je. Fašizem potomcev domobranske svojati je v vzponu. Nespoštovanje partizanstva … Stranka SDS vodi fašističen pogrom nad slovenskim narodom … Bomo še kar pridno tiho?” Zraven je Stariha priložil fotografijo množičnega morišča z lobanjo.
Tožba je po mnenju Tomašiča hkrati neutemeljena zaradi pomanjkanja elementov odškodninske odgovornosti. Tožena stranka ni naredila ničesar protipravnega, njeno izražanje pa je varovano s pravico do svobode govora. Obenem sta Tomašič in Biščak v oddaji razpravljala o zadevah, ki so v javnem interesu, tožena stranka pa je bila nad izjavo tožeče stranke šokirana in je v tem kontekstu podala sporne besede.
Mestni svetnik je relativna javna osebnost: svoboda izražanja ima zato prednost
Šlo je za dovoljeno izražanje vrednostne sodbe in mnenja tožene stranke. Prav tako tožena stranka ni nikakršno glasilo politike in ne izvaja nobene propagande ter ni šlo za osebno motiviran napad ali po navodilu določene politične opcije. Šlo je za odziv na kontroverzne izjave tožeče stranke v javnosti, obenem pa je potrebno poudariti, da je Stariha javna politična osebnost, zato ima pravica do svobode izražanja v tem primeru prednost.
Pravdne stroške z zamudnimi obrestmi je primoran kriti Stariha
V ravnanju tožene stranke ni mogoče zaznati znakov protipravnega ravnanja, zato je tožba neutemeljena. Ob pomanjkanju elementa protipravnosti tudi ni izkazana vzročna zveza, krivda in škoda, zato je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, tožeči stranki pa je sodišče naložilo plačilo pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Sodišče: Stariha je spodbujal k nasilju in sovraštvu
Po mnenju sodišča izjava tožene stranke, izrečena v oddaji, ni sporna. Prav tako po mnenju sodišča ni sporno, da je tožeča stranka predsednik krajevne organizacije zveze borcev Savsko naselje Ljubljana in ljubljanski mestni svetnik Liste kolesarjev in pešcev. Med strankama pa je po mnenju sodišča sporno, ali je tožena stranka z dotično izjavo protipravno posegla v osebnostne pravice tožeče stranke. Sodišče je v nadaljevanju poudarilo pomen pravice do svobode izražanja (ki je občasno sicer lahko tudi omejena) in ki predstavlja temelj za druge pravice in svoboščine, kot takšna pa je nepogrešljiv del funkcionalne demokratične družbe.
Vendar pa je treba paziti, da ta pravica ne omejuje pravic druge osebe – govora je o pravici do časti in dobrega imena tožeče stranke. In ker tožeča stranka odškodnino zahteva neposredno od novinarja, je po stališču sodne prakse zahtevek dopusten le v primeru naklepne povzročitve škode, kar mora zatrjevati in dokazati tožeča stranka in ne more izhajati iz same izvedbe konkretnega dejanja, katerega rezultat se je morebiti izkazal za škodljivega, česar pa tožeča stranka, po ugotovitvi sodišča, ni zatrjevala. Sodišče v primeru Starihe še meni, da gre za vsaj relativno javno osebnost ter za politično dejavnega državljana.
Za Tomašičevo izjavo sicer meni, da je žaljiva vrednostna sodba. Besede kot so “govedo”, “kreten” in “budala” so po ugotovitvah sodišča žaljive, kar pa še ne pomeni nujno, da je izjava nedopustna. Prepoznati je treba kontekst podane izjave. Sodišče meni, da je pri sporni izjavi šlo za odziv na predhodno ravnanje s strani tožeče stranke, ki je bilo v obeh objavah povsem provokativno, objava s fotografijo morišča in lobanjo pa spodbuja k nasilju in sovraštvu. Bila je priložena k zapisu, da se je pospravilo premalo domobrancev. Za sodišče je pomembno tudi dejstvo, da je Tomašičeva izjava pomembno vplivala k razpravi v javnem interesu. V konkretnem primeru pravica do svobode izražanja tožene stranke pretehta nad pravico do časti in dobrega imena tožeče stranke.
