Piše: Vida Kocjan
Sobivanje s pripadniki romske skupnosti v jugovzhodni Sloveniji, ki zajema Dolenjsko, Belo krajino in Kočevsko-ribniško območje, je zelo oteženo. Pa ne zato, ker bi bili državljani sovražni ali kakorkoli odklonilni do Romov, pač pa zato, ker nekateri med slednjimi dobivajo zalet pri izvajanju kriminalnih in drugih nasilnih dejanj.
Romi niso vsi enaki, nekateri med njimi so tudi revni, zelo revni, kakor je nedavno v intervjuju za Demokracijo dejal šentjernejski župan Jože Simončič. Strpnost poudarjata tudi novomeški župan Gregor Macedoni in ribniški župan Samo Pogorelc. Slednji je pesti treh Romov občutil na lastni koži. Vendar pa župani opozarjajo na nujnost, da smo pred zakonom vsi enaki, kar pa zdaj ne velja. Župani enajstih občin so s podporo več kot 31.500 podpisov volivk in volivcev v državni zbor že leta 2023 vložili spremembe več zakonov, koalicija (Svoboda, SD in Levica) pa je vse zavrnila, češ da bodo sami pripravili boljše rešitve. Do danes jih še niso. V občinah pa se razrašča nasilje, varnost občanov in njihovega premoženja je ogrožena.
Golobova koalicija problematike ne želi rešiti
Zakaj vladajoča leva koalicija ne želi rešitev, izhaja iz besed šentjernejskega župana Simončiča, ki je v intervju za naš tednik dejal: »Prek Romov in okrog Romov se vrti veliko gotovine, ki nima izvora in nima sledi.« Na podlagi tega in nekaterih drugih indicev lahko sklepamo, da se ta denar vrti med posamezniki v številnih ustanovah in tudi nekaterih izbranih nevladnih organizacijah. Nekaj od tega pa imajo tudi posamezniki iz vrst romske skupnosti, ki bogatijo. Ob tem pa je veliko Romov revnih in so pravzaprav največja žrtev neurejenega stanja.
Primer iz Novega mesta
V teh dneh v javnosti zelo odmeva primer, ko je novomeška občina želela rušiti romski črni gradnji, vendar sta to preprečila policija in center za socialno delo (CSD). Občina je želela udejanjiti odločbo gradbene inšpekcije in porušiti črno gradnjo v romskem naselju Žabjak. Slednje je v oddaji Odmevi na TV Slovenija razkril novomeški župan Gregor Macedoni. Šlo je za dve romski hiši, ki sta v romskem naselju Žabjak na črno zrasli na novo. Občina je v želji, da se naselje ne bi še naprej nelegalno širilo, gradnjo prijavila na gradbeno inšpekcijo. Ta je za obe gradnji odredila rušenje, a pri tem nista želela sodelovati niti policija niti CSD. Policija pri rušenju ni želela omogočiti varovanja, češ da niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji, CSD pa je nasprotoval rušitvi ene od hiš, ker je v njej živela romska družina z več otroki. V CSD so ocenili, da bi rušenje povzročilo dodatno socialno stisko, s katero bi se morali ukvarjati v centru. Župan Macedoni pa je opozoril, da se bo država morala odločiti, ali bomo imeli eno zakonodajo za vse ali ne.
Primer v novomeškem največjem romskem naselju kaže ne samo dvojnosti pri spoštovanju zakonodaje, pač pa tudi na neusklajenost državnih organov, ko gre za preprečevanje črnih gradenj in širjenja romskih nelegalnih naselij. Vladajoča stran, vključno z nekaterimi lokalnimi pomagači, je sicer polna besed, kako je treba vse urediti, ko bi bilo treba posredovati, pa je stvar drugačna. Eno so besede, drugo dejanja.
Rom streljal na voznika, ki je trčil v psa
Drugi primer, ki zelo odmeva na Dolenjskem, pa je novica o tem, da je konec maja eden od občanov z avtomobilom peljal mimo romskega naselja Dobruška vas v občini Škocjan. Med vožnjo je trčil v dva psa, ki sta se prosto gibala po naselju in nista bila pod nadzorom. Ko je to opazil eden od Romov, je iz puške proti vozilu občana izstrelil več strelov in avtomobil poškodoval. Policisti so opravili ogled in začeli zbirati obvestila ter ugotavljati vse okoliščine kaznivega dejanja grožnje in poškodovanja tuje stvari. Zbrali so dovolj informacij, na podlagi katerih so pridobili odredbo sodišča za izvedbo hišne preiskave na naslovu 32-letnega Roma iz Dobruške vasi. Med hišno preiskavo so našli in zasegli dve zračni puški, s katerima je osumljenec storil kaznivi dejanji, in 78 nabojev. Zoper 32-letnika bodo na pristojno tožilstvo podali kazensko ovadbo, so sporočili s Policijske uprave Novo mesto.
Romi zagrenili življenje družini v Šentjerneju
Na nedavnem protestnem shodu proti nasilju Romov v Šentjerneju je predstavnik Ljudske iniciative Šentjernej povedal šokantno zgodbo. Dejal je, da sta pred časom z ženo začela graditi hišo v prelepi okolici samostana v Pleterjah pri Šentjerneju. Kmalu je 100 metrov stran romska družina kupila manjše kmetijsko zemljišče in slabo ohranjeno zidanico. Po ocenjeni vrednosti Geodetske uprave RS (Gurs) je bila vredna 4.000 evrov, Romi pa so zanjo plačali 52.000 evrov. »Nobeden od njih ni zaposlen, vsi so prejemniki socialnih pomoči. Kljub temu ni nihče preverjal njihovega izvora premoženja. Ko sem sam leto prej kupoval okna za svojo novogradnjo, pa je banka po plačilu 15.000 evrov pol ure preverjala, od kod mi prilivi. Toliko o enakopravni obravnavi,« je dejal Šentjernejčan.
Dodal je: »Romi so praktično v enem mesecu zidanico obnovili, dozidali del stavbe, nasuli in uredili dvorišče. Vse to na kmetijskem zemljišču brez vsakršnih dovoljenj. Sam imam novogradnjo z vsemi dovoljenji, s plačanim komunalnim prispevkom, s projektom. Toliko spet o enakopravni obravnavi.«
Nelegalna gradnja Romov je bila prijavljena inšpekciji, a se je ta odzvala prepozno. »Zdaj po skoraj enem letu še vedno vse stoji in verjetno bo ostalo brez sankcije. Pred hišo sta dva elitna avtomobila, šoloobvezni otroci pa so v večini doma. Iz hiše se sliši celodnevno kričanje, glasna glasba vse noči, hitre vožnje z avtomobilom, grožnje vaščanom,« je dejal. Povedal je tudi, da so v sosednji vasi isti Romi kupili še eno kmetijsko zemljišče za 20.000 evrov, čeprav je bilo po oceni Gursa vredno 4.000 evrov. Parcelo so prepisali na sina, zdaj pa izsiljujejo sosede, da jo kupijo nazaj za višjo ceno, sicer jo bodo prodali drugim Romom. Spet ni nikogar, ki bi zadevo preiskal.«
Romi so do sovaščanov nespoštljivi, neobzirni. »Imaš občutek, da delajo cel kraval z namenom, da se tega naveličaš, obupaš, poceni prodaš svojo posest in odideš. Težko je sprejeti dejstvo, da so ti čez noč vzeli mir, občutek varnosti in ne nazadnje vrednost lastnine. Občutek, kot bi ti v poplavi odneslo hišo,« je sklenil pripoved Šentjernejčan.
Nezaposlen 21-letnik kupil hišo za 185.000 evrov
Zalo odmeva tudi primer, ki so ga 15. julija predstavili na protestnem shodu v Šentjerneju. Okoli 1.600 zbranih je izvedelo, da je nezaposlen 21-letni Rom kupil hišo, vredno 185.000 evrov, enega od Romov pa so obravnavali že zaradi 72 kaznivih dejanj.
Oba primera je zbranim predstavil Domen Matjaž, predstavnik Ljudske iniciative Šentjernej, ki je organizirala protest. Dejal je, da je eden od kmetov nedavno okopaval svojo njivo tik ob romskem naselju. Opazil je, da mu je bila na njivi povzročena škoda, zato je odšel do traktorja po telefon, kjer ga je s kovinskim predmetom nepričakovano udaril mlajši Rom. Pod udarcem se je sesedel, oblila ga je kri, napadalec pa je zbežal. Napadalec je bil do zdaj že 72-krat obravnavan za različna kazniva dejanja in ima najmanj 40 različnih kazenskih ovadb. Predstavnik Ljudske iniciative se je vprašal, kako je mogoče, da se posameznik s takšno zgodovino lahko še naprej sprehaja med njimi.
Tudi on je opozoril, da se v vaseh občine Šentjernej v zadnjem letu dni soočajo z nakupi nepremičnin z denarjem sumljivega izvora. Nepremičnine kupujejo Romi, ki so prejemniki socialne pomoči in niso nikjer zaposleni. Omenil je prej opisani primer, ko je 21-letni Rom, nezaposlen in na socialni pomoči, kupil hišo v vrednosti 185.000 evrov. Pojasnil je, da je bila nepremičnina kupljena prek tretje osebe z nakazili v vrednosti po 13.000 evrov, da bi se izognili preverjanju posla s strani pristojnih institucij. Vprašal se je, kaj delajo ustanove, ki naj bi preiskovale nepremičninske posle prejemnikov socialnih transferjev in trajno nezaposlenih, pranje denarja in izvor premoženja, in kje so finančni inšpektorji.
Dnevni primeri kriminala
To je le nekaj najodmevnejših primerov, ki kažejo dvojno delovanje države in neukrepanje policije, predvsem pa pravosodne veje oblasti (tožilstva in sodišča). Ne mine namreč dan, da ne bi novomeška policijska uprava poroča o tatvinah, ki jih povzročajo posamezniki iz vrst te etnične skupine. Posebno radi imajo bakrene izdelke, v zdajšnjem času pa poljske pridelke. Po navodilih oblasti policija sicer ne sme navajati etnične pripadnosti storilcev, vendar pa je iz opisov mogoče razbrati, za koga gre. Svoje naredijo tudi socialna omrežja, kjer domačini skoraj dnevno objavljajo, kaj in kdo jim je kaj storil. Le vlada pod vodstvom Roberta Goloba si zatiska oči. Očitno namenoma. Molči tudi predsednica države Nataša Pirc Musar.
