Piše: Gašper Blažič
Da je državni svet kot »zgornji dom« slovenskega parlamenta trn v peti tranzicijski levici, ni nobenega dvoma. Po štirikratnem vetu v zadnjem času se zato znova pojavljajo predlogi za njegovo ukinitev.
Državni svet RS je bil formalno uveden s sprejetjem nove ustave 23. decembra 1991, dejansko pa s prvimi volitvami vanj jeseni 1992, ko se je mandat stare republiške skupščine bližal koncu. Skupščina je bila namreč sestavljena iz treh zborov po stari kardeljanski ureditvi in sicer iz zbora občin, družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela. Sosednja Hrvaška je imela praktično identično ureditev, vendar je vse tri zbore združila v enega, Slovenija pa temu ni sledila, zaradi česar smo imeli precej več težav na poti v samostojnost. Nova ustavna ureditev je tako predvidela delitev zakonodajne veje oblasti na dva dela, in sicer državni zbor, ki neposredno sprejema zakone, in državni svet, ki predstavlja nekakšen korektiv državnega zbora. V praksi je državni svet prevzel vlogo nekdanjega skupščinskega zbora združenega dela, saj člani vanj niso izvoljeni na neposrednih splošnih volitvah, pač pa prek korpusov, kar nekoliko spominja na nekdanje stanove, ki so delegirali svoje člane v parlamentarni sestav.
Trn v peti
Vendar pa ima državni svet zelo omejen vpliv na politiko. Lahko sicer sprejme veto na določene zakone državnega zbora. Slednji lahko potem zakon spet sprejme, če zbere absolutno večino (najmanj 46 glasov). V primeru četverice spornih zakonov to ni bila težava, saj so bili že ob prvem sprejetju vsi štirje sprejeti z visokim številom glasov. Kljub temu pa je državne svetnike v nekem videu močno napadla Tina Gaber in s tem spet sprožila debate o ukinitvi državnega sveta. Nato je državne svetnika grobo napadla Levica in prav tako predlagala ukinitev DS. Ti predlogi sicer niso novi, pojavljali so se v večjem številu že v prejšnjem mandatu DS, ko je bil njegov predsednik Alojz Kovšca. A očitno gre tranzicijski levici v nos tudi sedanji predsednik DS Marko Lotrič, ki brez dlake na jeziku opozarja na deficit demokracije. In je podobno kot njegov predhodnik aktiven na družbenih omrežjih.
Čas za veto zelo kratek
Lotrič je tako opozoril na problem glasovanja o vetu. Kot pravi, je rok za odložilni veto v Sloveniji zelo kratek, traja namreč le sedem dni. Po preteku tega časa državni svetniki nimajo več pravice glasovati o vetu na neki zakon. »V tujini je rok za veto daljši – od enega meseca do enega leta. Zaradi tega se tudi zakonodaja pripravlja bolj resno, strokovno in premišljeno. Mnogi slovenski zakoni v naslednji fazi pristanejo v ustavnosodni presoji, pri čemer Ustavno sodišče RS nemalokrat potrdi utemeljenost pomislekov, ki jih izpostavi državni svet,« je opozoril prek omrežja X. Kot pravi, obstaja možnost uvedbe četrte obravnave: popraviti bi bilo mogoče le en člen, ne pa zavrniti celoten zakon. »O tem vladajoči nočejo niti slišati. Odložilni veto je »premor« za državni zbor, da lahko še enkrat premisli, ali je zakon res dober, ne pa razlog za blatenje institucij in drugače mislečih. Hitrost sprejemanja zakonov nikoli ne sme biti pomembnejša od njihove kakovosti,« je zapisal Lotrič, ki tudi svetuje stranki Levica, naj si dobro prebere ustavo, preden bo spet začela blatiti drugače misleče.
Levica največji sovražnik DS
Razlog, da je Lotrič odgovarjal Levici, je v stališču, ki ga je 24. julija 2025 prek omrežja X izrazila prva dama Levice Asta Vrečko. Takole je zapisala: »V Levici zagovarjamo odpravo državnega sveta v sedanji obliki ali vsaj njegovo temeljito reformo v smeri večje demokratičnosti in družbene odgovornosti. Prepričani smo, da ta institucija ne predstavlja več družbenega pluralizma, ampak nastopa kot zaščitnik partikularnih interesov. Njegova sestava je netransparentna, način imenovanja nedemokratičen, vpliv pa povsem nesorazmeren glede na pomanjkanje legitimnosti. Namesto da bi državni svetniki odložilni veto uporabili kot orodje za zaščito javnega interesa, je veto postal sredstvo za zaščito privilegijev in oviranje potrebnih sprememb. V tem mandatu so jih vložili že 18. Danes so v državnem svetu izglasovali odložilni veto na kar štiri zakone, ki smo jih sprejeli v parlamentu, dva izmed teh zakonov imata tudi mandat referendumske večine, ki je potrdila, da gre v spremembe.«
Isti dan se je oglasila tudi Levica z naslednjim sporočilom: »Državni svet je ta teden izglasoval odložilni veto na kar štiri zakone, ki smo jih sprejeli v parlamentu: za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, za varovanje pravic živali, za regulacijo AirBnB, za legalizacijo konoplje (za medicinske namene, širša legalizacija je na poti). Namesto da bi državni svetniki odložilni veto uporabili kot orodje za zaščito javnega interesa, je veto postal sredstvo za zaščito privilegijev in oviranje potrebnih sprememb. V tem mandatu so jih vložili že 18. Zato v Levici zagovarjamo odpravo državnega sveta v sedanji obliki. Prepričani smo, da ta institucija ne predstavlja več družbenega pluralizma, ampak nastopa kot zaščitnik partikularnih interesov. Njegova sestava je netransparentna, način imenovanja nedemokratičen, vpliv pa povsem nesorazmeren glede na pomanjkanje legitimnosti. Zato zagovarjamo njegovo odpravo ali vsaj temeljito reformo v smeri večje demokratičnosti in družbene odgovornosti.«
Bo Levica ukinila samo sebe?
No, Lotrič je Levico opozoril, da je doslej vsaka stranka, ki je želela ukiniti državni svet, nazadnje ukinila samo sebe. »Politični parket jih je enostavno pometel pod preprogo,« je dodal. Lotrič je sicer tudi prek preglednice spomnil, da je v tem mandatu državni svet (od leta 2022 dalje) 22-krat glasoval o vetu, kar je enako število kot v celotnem prejšnjem mandatu. Največ vetov je DS izglasoval v mandatu 2007−2012, takrat jih je bilo 36. Lotrič je poslal tudi opomin Tini Gaber, da sama ni del zakonodajnih teles in da je napadanje državnega sveta neprimerno.
Kakorkoli že, ukinitev državnega sveta ostaja del mokrih sanj tranzicijske levice – kajti za takšno dejanje mora zbrati ustavno večino, to je 60 poslanskih glasov. Teh pa skoraj gotovo ne bo zbrala.
Kaj je državni svet
Državni svet Republike Slovenije ali kratko državni svet je drugi ali zgornji dom slovenskega parlamenta. Ustava Republike Slovenije ga opredeljuje kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Interesi različnih družbenih skupin se v državnem svetu srečujejo na institucionaliziran način, odločitve pa sprejemajo na podlagi soočenja argumentov na strokovni ravni. Državni svet redno zaseda v Mali dvorani Državnega zbora RS, ki je bila obnovljena v letu 2019.
Državni svet lahko:
- predlaga Državnemu zboru RS sprejetje zakonov ali sprememb in dopolnitev posameznih določb zakonov;
- sprejema in daje Državnemu zboru RS mnenja o vseh zadevah iz njegove pristojnosti;
- zahteva od Državnega zbora RS, da znova odloča o izglasovanem zakonu (odložilni veto):
- zahteva uvedbo parlamentarne preiskave;
- na Ustavno sodišče RS vloži zahtevo za začetek postopka za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov;
- začne postopek za sprejetje avtentične razlage zakona.
Vodstvo
- predsednik Državnega sveta Republike Slovenije
- podpredsednik Državnega sveta Republike Slovenije
- sekretar Državnega sveta Republike Slovenije
Sestava
Državni svet sestavlja 40 svetnikov, ki so razporejeni po interesnih skupinah
- interesna skupina delodajalcev (4 člani)
- interesna skupina delojemalcev (4 člani)
- interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev (4 člani)
- interesna skupina negospodarskih dejavnosti (6 članov)
- interesna skupina lokalnih interesov (22 članov)
Mandat državnih svetnikov traja pet let, tako da je zdajšnji državni svet sedmi. Vodi ga Marko Lotrič. (Vir: Wikipedia, Ustava RS)
