V petek pozno popoldne so v okviru 24. poletnega tabora SDS in gorniškega kluba dr. Henrika Tume najbolj pogumni člani, članice in simpatizerji stranke skupaj s predsednikom Janezom Janšo osvojili vrh očaka Triglava. Pohod na streho Slovenije je bil sicer planiran za zgodnjo sobotno uro, a so se zaradi grožnje slabega vremena iz doline Zadnjice mimo koče na Doliču odpravili direktno na vrh in tako v enem dnevu premagali kar 2200 metrov višinske razlike. Tudi letos je skupina dobrih petdesetih domoljubov na vrhu prepevala Zdravljico, pri prenovljenem Aljaževem stolpu je sledil tudi obvezen krst tistih, ki so se na Triglav povzpeli sploh prvič. No, Janez Janša, sicer sam že 35 let vrhunski alpinist, ne šteje več, kolikokrat doslej je bil na vrhu, zagotovo pa že 24-ič v okviru poletnega tabora SDS. Vse od sredine devetdesetih, ko je stranka prvič organizirala pohod na Triglav, tabora ni bilo samo leta 2014, ko so »ukradli volitve« in Janšo po krivem zaprli.
Že tretje leto zapored so pohod Slovenske demokratske stranke na z 2864 metri najvišji slovenski vrh spremljale tudi televizijske kamere Nova24TV. Novinar Franci Donko je kljub nekoliko hladnejšemu vremenu na vrhu Triglava našel same ponosne in nasmejane obraze, dobro razpoložen je bil tudi predsednik Janez Janša, ki je na novinarjevo vprašanje, kje tičijo razlogi z to, da je SDS praktično edina slovenska politična stranka, ki zavest slovenstva nosi in ohranja na tako poseben način, da obiskuje slovenske gore, brez dlake na jeziku odvrnil, da slovenske demokrate lahko najdemo povsod, tudi tam, kjer se je treba potruditi. “Ne sedimo doma, tako kot levičarji, in čakamo na subvencije in socialo, in ta tradicija dokazuje, da smo stranka, ki ni samo za neko golo politiko, ampak da smo družina, ki se druži,” je povedal Janša.
Nekdanji predsednik slovenske vlade je sicer ponosen, da člani Slovenske demokratske stranke in njeni simpatizerji ljubezen do gora prenašajo na naslednje generacije. “Danes na tem 24. taboru srečujemo družine, ki so nastale po tistih prvih taborih v devetdesetih letih, otroci so zdaj že mladi planinci in gorniki, to pa kaže na to, da so naše korenine globoko in naša glava visoko dvignjena,” je nasmejano pripovedal Janša, ki je v preteklih dneh sicer z ženo Urško in prijatelji že osvojil nekaj vrhov, med drugim so čudovite slike družinske sreče nastale na Rombonu.
Franci Donko je sicer Janšo pobaral, če za naslednje leto, ko se bo zgodila okrogla, 25. obletnica tabora SDS, njegova stranka načrtuje kaj posebnega. “Verjetno bomo šli dvakrat na Triglav,” se je pošalil Janša, potem pa nadaljeval z mislijo, da bi v resnici četrt stoletja pohodov morali praznovati že letos, pa so to preprečile ukradene volitve leta 2014, ko je bil Janša politični zapornik in tabora sploh ni bilo. “Sicer pa smo se tradicije vedno držali in za 25. obletnico bomo za osvojitev poiskali nekatere vrhove, ki so manj obiskani, ki jih večina Slovencev še nikoli ne samo, da jih ni videla ali obiskala, tudi slišala ni zanje,” je še dodal predsednik SDS.
Naj spomnimo. Triglav je naš ponos in simbol, ki ga ne nosimo samo v srcu, ampak tudi v grbu. Kot najvišja slovenska gora je že od nekdaj burila duhove gornikov, alpinistov in raziskovalcev. Lani smo praznovali 240. obletnico prvega zabeleženega uspešnega vzpona na 2864 metrov visok Triglav. 26. avgusta 1778 je namreč skupina drznih domačinom iz Bohinja kot prva stopila na neosvojeno goro. Rudarja Luka Korošec in Matevž Kos, lovec Štefan Rožič ter zdravnik Lovrenc Willomitzer so kot dokaz uspešnega vzpona v skalo vklesali svoje začetnice ter začetnice cesarja Jožefa II. In barona Žige Zoisa. Stranka SDS z vsakoletnim vzponom uspešno nadaljuje slovenski planinski zgodovinski spomin in s tem obeležuje spomin na vse narodobuditelje, ki so z osvajanjem vrhov gora med drugim krepili tudi slovensko narodno zavest, so v okviru vzpona na Triglav še zapisali pri Slovenski demokratski stranki.
Letni tabor SDS sicer še ni končan, ob številnih seminarjih in simpozijih ter uživanju v prijetni družbi ob reki Soči sledi 1. avgusta tudi vrhunec letošnjega tabora, vzpon do križa na Škrlatici, druge najvišje slovenske gore.
L. S./Nova24TV
