Piše: Gašper Blažič
Ker smo se v našem uredništvu želeli prepričati, kako se je sploh v resnici začel konstrukt Trenta, smo v zadnjem času poslali več vprašanj tako na NPU kot na tožilce, ki so usmerjali postopek.
Za zdaj je tako znano le, da je bil sprožilec ovadbe nekdanji predsednik KPK Goran Klemenčič, ki je očitno ovadbo podal zelo kmalu po protestnem shodu Zbora za republiko z dne 8. februarja 2013 – shod je bil sicer izjemno množično obiskan.
Tožilci se izmikajo
Včeraj smo, brž ko smo dobili odgovor od policije ter informacijo, da je postopek usmerjalo ljubljansko Okrožno državno tožilstvo, ljubljanskim tožilcem poslali naslednja vprašanja:
- Kdaj in od koga ste bili obveščeni o sumu kaznivega dejanja glede prodaje Tonderjeve domačije v Trenti (od Janeza Janše k Eurogradnjam in Imosu)?
- Kateri tožilec iz ljubljanskega okrožnega tožilstva je usmerjal preiskavo?
- Če drži, da je bila s strani NPU ovadba podana 3. 12. 2013, ali je primer še obravnavalo ljubljansko tožilstvo oziroma kdaj je bil primer predan Specializiranemu državnemu tožilstvu in zakaj?
Od Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani smo dobili naslednji odgovor:
»V zvezi z vašimi novinarskimi vprašanji sporočamo, da se zadeva, o kateri poizvedujete, vključno z vso tožilsko dokumentacijo, vodi na Specializiranem državnem tožilstvu Republike Slovenije, zato se obrnite na omenjeno državno tožilstvo, kjer so pristojni za odgovor na vaša vprašanja.«
Navedena vprašanja smo nato naslovili na Specializirano državno tožilstvo, na katerega smo se pred kratkim že obrnili. Danes popoldne so odgovorili:
»Kot smo vam že pojasnili, je naznanilo podala Komisija za preprečevanje korupcije, ovadbo pa je nato vložil Nacionalni preiskovalni urad. Zadevo je ODT Ljubljana odstopilo Specializiranemu državnemu tožilstvu, ki je na podlagi 192. člena ZDT-1 pristojno za obravnavo tovrstnih kazenskih zadev.«
Skratka, tudi tu smo bili kratko odpravljeni. Podatkov o tem, kdo je na ljubljanskem tožilstvu vodil preiskavo (kar je sicer zatrdila policija), torej nimamo, medtem ko SDT trdi, da so okrožni ljubljanski tožilci zadevo praktično takoj predali na SDT. Kdo nam torej laže?
Različni podatki o tem, za koliko je Janša kupil posestvo
Nasploh pa je dokaj bizarno, da se SDT sploh ukvarja s takšno zadevo, vsaj glede na to, kar ima zapisano na spletni strani: »Specializirano državno tožilstvo obravnava najzahtevnejša kazniva dejanja, katerih pregon terja posebno organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev ter najvišjo raven učinkovitosti.« V tem primeru pa je praktično nemogoče govoriti o kaznivem dejanju, tudi za primer, da je bil v pravnem poslu med leti 2005 in 2007 udeležen vpliven politik, ki ga tožilstvo obtožuje zlorabe položaja in pravic.
Pri tem pa je zanimivo, kako se podatki tožilstva in naši podatki razlikujejo že v tem, za koliko je Janez Janša kupil Tonderjevo domačijo s pripadajočimi zemljišči v Trenti. Janez Janša leta 1992 posestvo kupil za 1,32 milijona tolarjev oz. tedanjih 45 tisoč mark, medtem ko tožilstvo navaja, da je za posestvo odštel le 350 tisoč tolarjev, kar bi simbolično znašalo celo manj kot 1500 evrov. Zakaj takšna razlika, bomo seveda skušali ugotoviti z nadaljnjim novinarskim preiskovanjem. V tistem času je sicer izšla njegova zelo brana in rekordno prodajana knjižna uspešnica »Premiki«, ki je bila po naših podatkih prodana v najmanj 50 tisoč izvodih, kar je za slovenske razmere več kot odlična številka.
Klemenčičeve fantazije o koruptivnem poslu
Se pa velja še nekoliko ustaviti pri samem izhodišču konstrukta Trenta. Komisija za preprečevanje korupcije je v začetku leta 2013 v t. i. Klemenčičevem poročilu pri Janezu Janši kakor ugotovilo »večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, lastništva nepremičnin, lastništva premičnin ter prevzemanja jamstev in poroštev«. Češ da se Janševo premoženje glede na ugotovljene uradne vire dohodkov in premoženja v nadzorovanem obdobju (tj. od izvolitve za predsednika vlade dalje) nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov.
“Komisija je tudi ugotovila, da je zavezanec v nadzorovanem obdobju kot obliko sofinanciranja nakupa nepremičnine od zasebnega podjetja s pravnim poslom na škodo tega podjetja pridobil premoženjsko korist v višini cca. 100.000 evrov, pri čemer je bil posel po ugotovitvah komisije obremenjen z izrazitimi korupcijskimi tveganji in sumi zlorabe položaja,” so še zapisali v sporočilu za javnost. Mišljena je bila vrednostna menjava posestva ter manjšega stanovanja za večje stanovanje.
Tedaj Klemenčičeva KPK je torej trdila, da bi bil edini normalni (nekazniv) pravni in gospodarski posel Janeza Janše, če bi posestvo prodal, v primeru, če bi Imos zanj odštel največ toliko, za kolikor ga je ocenila Geodetska uprava RS (GURS). Medtem ko so se nepremičnine prodajale po faktorjih, ki so močno presegali vrednost po GURS. Ponekod se je pojavljal celo dvajsetkratnik te »uradne« cene. Nekdanje Janševo zemljišče v Trenti pa je bilo le 6.7-krat višje ocenjena od vrednosti GURS, se pravi gre za veliko nižjo ceno od povprečnih cen nepremičnin, ki so se prodajale takrat! Za kmetijska zemljišča na območju Mestne občine Ljubljana pa je cena kvadratnega metra v letu 2006 cena celo 220 evrov, kar celo 70-krat presega ceno GURS.
Kar je samo še dokaz več, da se SDT v tem primeru ukvarja z oslovo senco.
