Piše: Gašper Blažič
Današnja obravnava v zadevi Trenta je minila brez zaslišanja prič, pa tudi ob upravičeni odsotnosti Janeza Janše. Manjkal je tudi specializirani tožilec Luka Moljk. Predvidoma bi moralo sodišče še enkrat zaslišati nekdanjo stečajno upraviteljico Imosa Branko Remškar, ki pa na sodišče ni prišla.
Tokrat so odvetniki obtožene trojice predstavljali dokaze o neutemeljenosti obtožnice, medtem ko naj bi še nekaj prič – ki po naših podatkih ne morejo veliko vplivati na samo podobo kafkovskega sojenja – zaslišali na naslednji glavni obravnavi 10. marca.
Obtožnica temelji na povsem zgrešenih predpostavkah
Odvetnik Gorazd Fišer, zagovornik prvoobtoženega Branka Kastelica, je tokrat predstavil dokaze o rasti cen nepremičnin med leti 2003 in 2008, torej v času, ko so se dogajale po mnenju tožilstva sporne kupčije v zadevi Trenta. V tem obdobju so namreč, kot je razvidno tudi iz poročila Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) cene v povprečju zrasle za 80 odstotkov. Največji skoki vrednosti nepremičnin so se dogajali na območju turističnih destinacij na Gorenjskem, sledita Obala in Ljubljana. Predvsem se je to poznalo pri cenah stanovanj. Ocenjene vrednosti teh nepremičnin po evidencah GURS pa niso ustrezale realni ceni nepremičnin na trgu, obtožnica pa se namreč naslanja prav na to, da je Imos kupil nekdanje Janševo posestvo v Trenti, torej Tonderjevo domačijo s pripadajočimi zemljišči v skupni površini 15 tisoč kvadratnih metrov, po precej višji ceni kot je bila ocenjena po GURS. Pregled Imosovih nepremičninskih poslov namreč kaže, da so se v tem obdobju tako nakupi kot prodaje nepremičnin dogajali s cenami, katerih količnik znaša v povprečju 8,15 na evidentirano vrednost GURS. Tako so tudi zemljišča, katerih nakupna vrednost je leta 2003 znašala denimo sto evrov na kvadratni meter, nekaj let kasneje prodajali po dvakrat do petkrat višji ceni. Tedanja filozofija poslovanja Imosa pa je bila, kar je dokazljivo tudi z izjavami tedanjega predsednika nadzornega sveta Imosa Janeza Zormana, da naj Imos kupuje zemljišča tudi na zalogo in naj deluje ekspanzivno, predvsem z nakupi zemljišč na atraktivnih lokacijah.
Fišer je ob tem spomnil tudi na odločno Računskega sodišča RS, s katero je Sklad kmetijskih zemljišč opozoril na negospodarno ravnanje, saj so kmetijska zemljišča enotno vrednotili, tudi tista, ki mejijo na stavbna zemljišča. Zaradi tega je moral sklad v svojem pravilniku določiti pravila vrednotenja cen zemljišč. Cenilci Sicgras pa tega pri svoji metodologiji cenitve nekdanjega Janševega posestva niso upoštevali. Poleg tega mnoga zemljišča, ki so imela leta 2003 ceno en do dva evra na kvadratni meter, leta 2019 beležijo ceno okoli 30 evrov na kvadratni meter.
Odvetnica Martina Žaucer Hrovatin, ki zagovarja obtoženega Klemena Gantarja, pa je spomnila na članek na portalu Siol o prodaji nekdanjega Janševega posestva na dražbi ob stečaju Imosa. Kot je znano, so za posestvo iztržili okoli 127 tisoč evrov, pri čemer je stečajna upraviteljica Imosa Branka Remškar izrazila navdušenje nad takšnim izkupičkom.
V ozadju obtožnice upokojeni tožilec, ki je leta 1987 zaplenil Mladino
Glede na predstavljene dokaze ni dvoma, da je torej obtožnica zgrajena na zelo trhlih temeljih in lahko prepriča samo tiste, ki Janeza Janšo res sovražijo. Vendar pa je argumentacija obtožnice ob vseh predstavljenih dejstev ekstremno šibka.
Ob tem pa velja spomniti, da je eden od »stricev iz ozadja« te obtožnice tudi upokojeni tožilec Hinko Jenull, sicer oče razvpitega levičarskega aktivista Jaše Jenulla. Po podatkih s spleta je bil »ata Jenull« v zadnji Drnovškovi in tudi Ropovi vladi (med leti 2000 in 2003) državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, ki ga je takrat vodil Ivan Bizjak, znan kot notranji minister iz časa konstrukta Depala vas, pri katerem je odigral precej neslavno vlogo. Kot je znano, je leta 1952 rojeni Jenull na pravni fakulteti diplomiral leta 1976, v osemdesetih letih pa je bil preiskovalni sodnik na ljubljanskem temeljnem sodišču. Bil je tudi sekretar Vrhovnega sodišča SRS in nato vodja Enote Temeljnega sodišča v Ljubljani. Leta 1987 je poskrbel celo za zaplembo ene od številk Mladine, še preden je bila sploh do konca natisnjena in poslana v prodajo, saj je kot sodnik potrdil odločitev tožilke, ki je odločitev o zaplembi izdala.
Maja 2022 je Bernard Nežmah v svoji kolumni v Mladini to opisal takole: »Leta 1987 je pri eni izmed zaplemb Mladine tožilka še posebej pohitela in jo je konfiscirala, še preden je bila zvezana v naslovnico. Naš branilec Matevž Krivic je oporekal, da so zaplenili nekaj, kar še ni bilo časopis, da je to protizakonito in partijskemu sodstvu podkuril s spominom na kraljevino Jugoslavijo, kjer je založnik Ciril Vidmar lahko izdal Kardeljevo knjigo Slovensko narodno vprašanje, saj je kraljevi tožilec postopil po zakonu, torej počakal, da so mu izvod dostavili, ga prebral in izdal prepoved, vmes pa je založnik levji del naklade že poslal med bralce. A sodnik Hinko Jenull, danes tožilec, je bil gluh za dobesedno razumevanje prava in je zaplembo potrdil.«
Po osamosvojitvi Slovenije je bil Hinko Jenull skoraj desetletje odvetnik, po epizodi v vladi LDS pa je napredoval v funkcijo državnega tožilca. Leta 2004 se je – potem ko je dotedanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar leto prej odšla v Ropovo vlado na Bizjakovo funkcijo – prijavil na razpis za generalnega državnega tožilca. Takrat sta se najprej prijavili še Elizabeta Gyoerkoes in Vlasta Nussdorfer, vendar od kandidaturi odstopili, tako da je ostal le še Jenull. Kasneje je od kandidature za to funkcijo odstopil tudi Franc Mazi, leta 2005 je bila na to funkcijo imenovana Barbara Brezigar. No, zanimivo pri tem je, da je bil razpis za novega generalnega državnega tožilca odprt še v času Ropove vlade in prav ta je Jenullu onemogočila kandidaturo.
Kot je še zapisano na spletu, je Jenull funkcijo vrhovnega državnega tožilca od leta 2003 opravljal na Oddelku za kazenske zadeve na Vrhovnem tožilstvu RS in bil od leta 2005 do 2009 vodja Oddelka za kazenske zadeve. Nato ga ponovno najdemo kot sodelavca pravosodnega ministrstva, kamr je bil v času Pahorjeve vlade dodeljen za opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog, predvsem s področja zakonodajnih postopkov, sodeloval je tudi pri pripravi večjega števila predpisov s področja pravosodja. Leta 2013 so mu podelili naziv svétnika, leta 2022 pa posebno medaljo za zasluge. In ga slavijo kot velikega strokovnjaka, čeprav je bil v osemdesetih letih med političnimi kršilci človekovih pravic. Sedanja Mladina ga brani, tako kot brani njegovega sina.
Je pa Hinko Jenull še v času zadnje Janševe vlade (2021) bojda informiral Gregorja Golobiča, da bo na dan prišla še ena obtožnica proti tedanjemu premierju Janezu Janši. Očitno je šlo za tisto, ki jo je vložil Boštjan Valenčič in je sedaj osnova za aktualni kafkovski proces v Celju.
