Piše: Petra Janša
Poslanska skupina SDS je v državni zbor po rednem postopku vložila predlog zakona o paliativni in hospic oskrbi, ki po njihovih navedbah predstavlja celovito rešitev tega področja in temelji na sodobnih mednarodnih priporočilih.
Kot so sporočili iz SDS, se Slovenija sooča z naraščanjem števila bolnikov s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi, med katere sodijo rakava, genetska in nevrološka obolenja ter napredovane bolezni srca, pljuč in ledvic. Kljub obstoječim dokumentom, kot sta Državni program paliativne oskrbe in Državni program za obvladovanje raka, je stanje na terenu nezadostno, so ocenili.
Številni bolniki ostajajo brez pomoči
»Mobilni paliativni timi ne delujejo v celoti, hospic oskrba ni sistemsko vključena, negovalne bolnišnice pa opravijo manj kot polovico načrtovanega programa, kar pomeni, da številni bolniki in njihove družine ostajajo brez pomoči, ki bi jim morala biti zagotovljena,« so zapisali. Po njihovem pojasnilu predlog zakona o paliativni in hospic oskrbi temelji na sodobnih mednarodnih priporočilih in uvaja jasno ter celostno ureditev, ki vključuje sodobno definicijo paliativne oskrbe po Mednarodnem združenju hospic in paliativne oskrbe (IAHPC) in vzpostavitev celovite mreže paliativne in hospic oskrbe na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti. Poleg tega predvideva vključevanje hospica, nevladnih organizacij in prostovoljcev, zagotovitev ustreznega financiranja, kadrovskega načrtovanja in izobraževanja, enak dostop do oskrbe vsem bolnikom ne glede na starost, diagnozo ali kraj bivanja ter podporo svojcem v času bolezni in v procesu žalovanja, so predlog zakona predstavili v SDS.
Nujna seja odbora za zdravstvo
Ker država na tem področju že predolgo zamuja, je nujna seja odbora za zdravstvo po oceni SDS potrebna za takojšen razmislek in ukrepanje. Odboru zato predlagajo sprejetje treh sklepov, in sicer, da ministrstvo za zdravje v enem mesecu pripravi analizo in načrt uvedbe primerne specializacije iz paliativne in hospic oskrbe, da čim prej vključi hospic oskrbo v obstoječi sistem paliativne oskrbe in vzporedno razvija obe obliki ter da pripravi nov Državni program paliativne in hospic oskrbe. Predlog SDS tako sledi referendumu o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ko so nasprotniki zakona poudarjali pomen razvoja paliativne in hospic oskrbe.
Primer sosednje Avstrije
V predlogu omenjenega zakona so v SDS opisali tudi pravno sistemsko ureditev omenjenega področja v nekaterih evropsko primerljivih državah. Med njimi je primer sosednje Avstrije, kjer so zapisali, da imata paliativna oskrba in hospic »krščanske korenine«, saj so bile bolnišnice pod okriljem cerkve prve, ki so v svoje storitve vključile paliativno oskrbo. »V začetku 21. stoletja so bile postopoma integrirane v financiranje zveznih bolnišnic, kar je bilo za številne nosilce spodbuda za ustanovitev oddelkov in mobilnih timov za paliativno oskrbo,« so zapisali v omenjeni dokument in nadaljevali, da je leta 2018 delovna skupina v okviru avstrijskega Združenja za paliativno oskrbo razvila in objavila podroben opis socialnega dela v hospicu in paliativno oskrbo s standardi, kompetencami in profilom dejavnosti. Njihovi prejšnji standardi so bili namreč oblikovani leta 2003. Tako je januarja 2022 za področje paliativne oskrbe v Avstriji začel veljati poseben zakon (Hospiz- und Palliativfondgesetz), ki temelji na zveznem sistemu (9 dežel, vsaka dežela je avtonomna pri izdatkih za zdravstveni in socialni sistem). Tako sta v Avstriji v grobem paliativa in hospic oskrba financirani iz javnih sredstev, ki pa ne zadostujejo za pokritje vseh dejanskih potreb, so še zapisali v predlogu omenjenega zakona in dodali, da je v Avstriji paliativna oskrba v okviru javnih bolnišnic v celoti krita iz javnih sredstev, druge storitve pa so (so)financirane prek javnih razpisov ter deloma iz zasebnih sredstev.
Primera Italije in Nemčije
V sosednji Italiji so med izvajalci paliativne oskrbe bolnišnice, hospici, domovi za starejše, splošni zdravniki in prostovoljne neprofitne organizacije. Slednje zagotavljajo večino oskrbe na domu. Paliativna oskrba v Italiji spada med osnovne ravni pomoči, zato so vsa zdravljenja (hospitalizacija, oskrba na domu, zdravila, pripomočki in oprema) v celoti krita iz nacionalnega zdravstvenega sistema. Bolniki v Italiji načeloma nimajo stroškov iz lastnega žepa. V Nemčiji je bil leta 2015 sprejet zakon o hospicu in paliativni oskrbi. Zakon med drugim določa, da zdravljenje bolnih vključuje tudi paliativno oskrbo in da zdravstvena nega vključuje tudi oskrbo neozdravljivo bolnih. Tako sta paliativna oskrba in oskrba ob koncu življenja del standardnih storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja in socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. V Nemčiji zakonodaja o paliativni oskrbi vključuje izvajanje in financiranje modelov integrirane oskrbe, finančno podprt dopust za družinske oskrbovalce bolnikov, ki so odvisni od zdravstvene nege (kritje prispevkov za socialno zavarovanje do šest mesecev in jamstvo za zaposlitev, če se delodajalec strinja) in zvezni pravni okvir o specialistični paliativni oskrbi na domu. V skladu s poročilom o indeksu kakovosti smrti, objavljenim leta 2015, v Nemčiji obvezni javni zdravstveni sistem ponuja brezplačno paliativno oskrbo, delno doplačilo pa je potrebno za zdravljenje na domu.
