Glede včerajšnjega predvolilnega soočenja na POP TV smo za mnenje prosili nekaj znanih političnih analitikov oziroma poznavalcev političnega dogajanja. V nadaljevanju si lahko preberete njihove zapise.
Prof. dr. Matevž Tomšič s Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici je zapisal:
»Glede na to, da je bilo število udeležencev manjše kot v nekaterih drugih soočenjih, je bilo na voljo več časa za vsebinsko razpravo. Vendar je bila sestava precej neuravnotežena, saj so prevladovali predstavniki levice. Zaradi tega je bila glavnina napadov usmerjena na vodjo največjo opozicijske stranke Janeza Janšo. Zopet so prišla do izraza dvojna merila: sporni kredit SDS iz Republike Srbske v vrednosti nekaj sto tisoč evrov, je bil predstavljen kot večji problem od pranja iranskega denarja v vrednosti skoraj milijarde evrov – kjer so glavno odgovornost nosili vodilni ljudje stranke SD. Te napade na Janšo – katerim je precej dobro pariral – je mogoče razumeti kot posledico precejšnje živčnosti na levici, saj temu političnemu polu kaže precej slabše kot še pred kakšnim mesecem dni; pa tudi kot sredstvo za preusmerjanje pozornosti od rezultatov neuspešnih levičarskih politik.«
Prof. dr. Matej Lahovnik meni, da je bizarno to, da je Cerarjeva vlada razpadla pred našimi očmi:
»Gledalci soočenja so lahko dobili vtis, da zadnja 4 leta sploh nihče ni bil v vladi, saj predsedniki vladnih strank niso pripravljeni prevzeti odgovornost za slabe rezultate npr. na področju zdravstva, kjer v čakalni vrsti na poseg čaka že 245.000 ljudi, pri čemer je okrog 61.000 takšnih, ki so napoteni pod hitro ali pod zelo hitro in že čakajo nedopustno dolgo. Slovenija je očitno edina država na svetu, kjer naj bi bila za slabo stanje v državi kriva opozicija in ne vlada. Najbolj bizarno je, da je Cerarjeva vlada dobesedno razpadla pred našimi očmi dva meseca pred volitvami, pri čemer so koalicijski partnerji drug drugega ostro napadali. Sedaj pa ista skupina politikov napoveduje, da želi skupaj oblikovati tudi novo vlado.«
Vinka Vasleta sodelujoči niti niso presenetili, ogorčen pa je nad scenaristi soočenja na POP TV:
»Najprej naj zapišem, da sem ogorčen, ker so scenaristi tega soočenja na POP TV v resnici del združene opozicije sovraštva proti SDS in Janezu Janši. To je seveda unikum tako v medijskem kot tudi političnem smislu.Sodelujoči niso presenetili. Karel Erjavec ostaja klovn, Miro Cerar je vse bolj živčen in pravno nekorekten, na kar ga je Janša tudi spomnil, ko je Cerar govoril o nezakonitem posojilu – ker je to po vseh uzancah lahko samo prekršek. Dejan Židan je primeren dedič partije in se tako tudi obnaša. To je retorika groženj in laži. Vsi trije, o katerih govorim, obljubljajo neverjetne volilne bombončke volivcem, na vprašanje, čemu tega doslej niso storili v štirih letih, pa nimajo odgovora. Marjan Šarec je intelektualno prazen “prostor” – v nedogled ponavlja iste mantre o novih obrazih, za njegove pa se vse bolj spoznava, da so pobrani od tu in tam in zelo obremenjeni. Luka Mesec pa je v svojem nepoznavanju ekonomije države po svoje zabaven, čeprav je v resnici žalosten levičarski klovn, ki npr. ne loči niti med bruto in neto zadolžitvijo države. Medtem ko njegovi grozijo z neko novo nacionalizacijo, pa Židanovi grozijo z neko novo miselno policijo, ki sovpada z znamenitim členom 133 bivše komunistične diktature.Matej Tonin je dokazal, da s poznavanjem pomembnih tematik odlično parira levičarjem. Kot del opozicije pa bi pričakoval, da bi se oglasil ob nekorektnih napadih na Janšo. V tej ideološki, miselni in še kakšni zmešnjavi je Janša bil kompetenten sogovornik in se ni pustil sprovocirati, čeprav je bil tako rekoč sam proti vsem. Všeč mi je tudi, ko večkrat dokaže, da je duhovit človek.«
V nadaljevanju pa si preberite še kratek komentar publicista in blogerja Mitje Iršiča:
“Včeraj se je pokazala očitna brezidejnost levice. Njihov odgovor na spopade z izzivi današnjega časa so antijanšizem, brezciljno trošenje javnih sredstev in kanibalsko napadanje koalicijskih partnerjev, medtem ko je Šarčev apel k novim obrazom po 10 letih že pošteno izmučen. Janša in Tonin sta vsak po svojr nastopila argumentirano in suvereno, vendar je desnici morda največjo uslugo naredil Luka Mesec. S suverenim butlsocialističnim nastopom je nekaj glasov ukradel SDju – stranki, ki ima koalicijske ambicije in volilce išče v istih kalnih vodah neomarksizma.”
