Piše: Gašper Blažič
Prejšnji teden je DZ s 47 glasovi za in 27 proti sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki prinaša večjo zaščito preiskovancev. O noveli so poslanci danes le glasovali, saj so razpravo že opravili na izredni seji sredi maja, a takrat o njej niso odločali zaradi vložene zahteve NSi za razpis posvetovalnega referenduma.
Jasno pa je, da je bil sprejem te zakonske novele, na katero je državni svet sprejel odložilni veto, namenjen predvsem zaščiti Roberta Goloba in Svobode pred parlamentarno preiskavo nezakonitih poslov tako Goloba kot tudi Gen-i v času, ko je omenjeno družbo vodil prav isti Golob. To je bilo med leti 2006 in 2021, ko se je Golobu iztekel mandat in mu ga nadzorni svet ni podaljšal.
Golob kot multifunkcionar
Ob tem naj spomnimo, kako je nastal Gen-I. Robert Golob je bil v dveh Drnovškovih vladah državni sekretar za energetiko, najprej v letih 1999 in 2000 na ministrstvu za gospodarske dejavnosti pod Teo Petrin, nato pa na ministrstvu za okolje in prostor pod Janezom Kopačem, ves ta čas je bil tudi sam član LDS. Že leta 1999 je pripravil nov zakon o energetiki, ki je pomenil demonopolizacijo trga z električno energijo, vendar je ob tem izkoriščal svoj položaj, ker si je že pripravljal teren za napol zasebne posle z električno energijo. Kot je znano, je zaradi tega na vsak način skušal vzpostaviti polni politični nadzor nad Elesom, predvsem po vrnitvi LDS na oblast (po Bajukovi vladi), ko je prišlo do množičnih kadrovskih zamenjav. Že takrat so nekateri mediji opazili, da je Golob multifunkcionar in član tudi do sedmih nadzornih svetov hkrati, vendar še ni takoj prišel nazaj na funkcijo državnega sekretarja. To se je zgodilo šele leta 2001.
Je pa leta 2002 po neuspehu Igorja Bavčarja pri kandidaturi za predsednika stranke na kongresu LDS – predsedniško funkcijo je po odhodu Janeza Drnovška prevzel Anton Rop, Bavčar pa je nato prevzel Istrabenz – tudi Golob odšel iz aktivne politike, vendar ni prekinil stikov z njo. Deloval je zlasti na lokalnem nivoju s svojo listo. Ustanovil je svoje podjetje Strela-G, ki se je ukvarjalo predvsem z obnovljivimi viri energije in naložbami vanje, a brez večjih uspehov. Konec leta 2002 je Istrabenz odkupil Golobovo podjetje Strela-G. V podjetje so vložili slab milijon evrov in ga preimenovali v Istrabenz energetski sistemi. Bavčar je takrat za direktorja postavil prav Roberta Goloba. V začetku leta 2004 pa je Bavčar našel še enega partnerja in sicer velenjsko Gorenje. Istrabenz in Gorenje sta ustanovila skupno podjetje Istrabenz-Gorenje (Iges). Glavni cilj projekta je bilo trgovanje z električno energijo, direktor je bil – Robert Golob.
Od Bavčarja k Jankoviću
Po koncu Ropove vladavine pa je državna družba Gen energija, lastnica slovenske polovice krške nuklearke, oktobra 2006 kupila polovico družbe Istrabenz-Gorenje (Iges), v lasti Istrabenz-Gorenja energetski sistemi. Iges so nato z novo družbeno pogodbo preimenovali v podjetje Gen-I, s sedežem v Krškem. Golob je postal predsednik uprave in na položaju ostal do jeseni 2021, ko mu nadzorniki novega mandata niso več podelili, piše portal Moja Dolenjska. V času prve Janševe vlade je prišlo do velike zamenjave v Mercatorju, saj je tam padel predsednik uprave Zoran Janković, ki je nato uspešno kandidiral za ljubljanskega župana. Golob je takrat očitno zamenjal stran in odrekel podporo Bavčarju ter se naslonil na Jankovića. Postal je celo funkcionar Jankovićeve Pozitivne Slovenije. Po prihodu Pahorjeve vlade na oblast so Bavčarja najprej odslovili z Istrabenza, nato pa ga obsodili na zaporno kazen. Za razliko od Bavčarja pa Janković nikoli ni za nič odgovarjal. Ob tem velja spomniti, da sta za Jankovićev politični vzpon zaslužni predvsem dve osebi. Prva je Milan Kučan, drugi pa že omenjeni Anton Rop, ki je ob neki priložnosti Jankovića osebno spomnil, da je on (Rop) tisti, ki ga je nastavil. “Politika te je nastavila, jaz sem te nastavil!” mu je dejal Rop.
Golob je ves ta čas ostal pragmatičen in nič kaj politično profiliran trgovec z elektriko. Kot je pred letom in pol na TVS v intervjuju dejal direktor Nova24TV Boris Tomašič, je Golob v času, ko je že bil deležen očitkov, medtem ko znamenj, da je on izbran za “novi obraz”, še ni bilo, iskal zavetje celo na Nova24TV. To pomeni, da je Golob že takrat imel težave s političnimi botri. Zelo verjetno so ga že takrat izsiljevali in grozili, da bodo razkrinkali njegove umazane posle. Kar je vplivalo tudi na kasnejše dogodke.
Prevzel je govorico skrajnežev z Levice
Namreč kasneje, ko se je po odhodu z Gen-I Golob že prebijal v novo stranko “novih obrazov” (Lebnova Z.DEJ oz. Zelena dejanja, ki je postala Gibanje Svoboda), se je politično tudi zelo radikaliziral. Njegova govorica na trenutke že skoraj spominja na Miho Kordiša iz Levice. To je pokazal tudi z dejanji, saj se je denimo odločil, da uniči Novo 24TV in tudi tednik Demokracija, v kateri je Gen-I pod njegovim vodstvom celo oglaševal. Številni analitiki ocenjujejo, da je bil zadnji veliki Golobov preobrat prav tako povezan z njegovimi okostnjaki v omarah. Zato ga botri vsaj za zdaj ščitijo in na vsak način skušajo preprečiti parlamentarno preiskavo. Spomnimo: nedavno so izsilili, da preiskovalno komisijo vodi kar član Svobode Tomaž Lah, nato pa je parlamentarna koalicijska večina sprejela še novelo, s katero naj bi zaščitila preiskovance. Državni svetniki so na to novelo izrekli veto, očitno bodo o njem poslanci odločali po parlamentarnih počitnicah. Za potrditev zakona je potrebnih minimalno 46 glasov, kar sicer ne bo težava, saj je bil zakon že v prvem krogu sprejet s 47 glasovi.
Podrobnejšo analizo Golobovih preobratov ter možnih posledic v naslednjih mesecih bomo objavili prihodnji teden v tiskani izdaji Demokracije. Vabljeni k branju!
