Piše: Gašper Blažič
Včeraj smo poročali o odzivu ljubljanskega župana Zorana Jankovića na razmere v Srbiji ter na odstop tamkajšnjega premierja Miloša Vučevića.
Ni namreč skrivnost, da Janković prijateljuje s tamkajšnjo politično elito, predvsem pa s predsednikom Srbije Aleksandrom Vučićem, nekdanjim članom nacionalistične Srbske radikalne stranke. Prav tako tudi ni skrivnost, da so že Jankovića snubili, če prevzame vodenje srbske vlade. Čeprav je, kar tudi ni skrivnost, Janković tudi (slabo) skriti šef Golobove vlade. Premier Robert Golob mora namreč natančno slediti Jankovićevim interesom. No, v Srbiji medtem krivdo za demonstracije že pripisujejo tujemu faktorju. Zelo simptomatično, ker na isti način deluje tudi režimska propaganda v Putinovi Rusiji.
Janković ne rešuje samo Vučićeve kože, ampak tudi …
Tisto, česar pa STA včeraj ni povzela, ko je šlo za Jankovićeve komentarje na dogajanje v Srbiji, pa je vendarle povzel portal N1 Slovenija. Namreč, po Jankovićevem prepričanju je »nekdo zlorabil zrušitev nadstreška v Novem Sadu za politično agendo«. Ob tem je ljubljanski župan dodal, da sicer ne želi nikogar opravičevati, a da se je po svetu zrušilo že mnogo stavb, je pa ključna stvar, da se vedno izbere najboljši izvajalec gradbenih del. No, precej cinična ugotovitev glede na to, kaj vse se je dogajalo ob gradnji športnega parka Stožice in ob podobnih gradbenih poslih, v katerih je bil Janković osebno vpleten. Sedaj je aktualen »drekovod« C0, s katerim je na kocko postavljena celotna oskrba Ljubljančanov s pitno vodo.
Malo pred Novim Sadom se je zgodila Vrbanska
Sicer pa smo primer hude nesreče na velikih gradbenih objektih v Sloveniji imeli prav pred kratkim! Namreč, lani jeseni, ko se je porušil velik del strehe Športne dvorane Vrbanska, ki sicer sodi v okvir Zavoda Antona Martina Slomška. To je bilo kakšen mesec pred tragično nesrečo v Novem Sadu. Zrušenje se je končalo brez mrtvih in ranjenih, lahko pa bi, če bi se to zgodilo samo petnajst minut kasneje, prišlo do velike tragedije z mnogimi smrtnimi žrtvami! Vendar se vrag skriva v podrobnostih: omenjeno dvorano je leta 2008 zgradil sedaj že propadli gradbeni magnat SCT, ki ga je vodil sedaj že pokojni Ivan Zidar. Ker SCT ne obstaja več, od njega ne morejo po sodni poti terjati odgovornosti za nestrokovno gradnjo, je pa škoda, ki je nastala zaradi oktobrskega dogodka, zelo velika in znaša več milijonov evrov. Sanacija strehe ne pride v poštev, saj celoten objekt predstavlja veliko tveganje, zato bo verjetno potrebno dvorano podreti in zgraditi novo. Kar je za Slomškov zavod in mariborsko nadškofijo, ki se šele pobira zaradi finančnega kolapsa, velik udarec. Kot trdijo naši viri, je mariborska nadškofija največjo ceno plačala prav zaradi dejstva, da je bila finančno povezana s starimi režimskimi strukturami. Navsezadnje je tudi Ivan Zidar izhajal iz gospodarskega gremija glavnega botra vzporedne ekonomije ter razvpitega oznovskega šefa Ivana Mačka-Matije. Slednji pa je bil tudi eden od najvplivnejših mentorjev Milana Kučana, ki je nato svoje politično znanje prenašal tudi na Jankovića.
Je pa o tej finančni aferi, ki je močno prizadela Cerkev na Slovenskem, pred leti v knjigi »Slovenija brez Patrie in Zvonov« odkrito spregovoril dr. Ivan Štuhec, ki je bil dolga leta tudi direktor Slomškovega zavoda. Oktobra 2017 – sedem let pred zrušitvijo strehe dvorane na Vrbanski! – je knjigo predstavljal v Celju in opisal laži ter manipulacije, ki so vplivale na potek dogodkov, saj bi lahko dolgove brez večjih težav sanirali, če ne bi nekdo potegnil ročne zavore. »Če bi se politika bank in njihovih prišepetovalcev do obeh Zvonov obnašala tako, kot se je obnašala do nekaterih drugih subjektov, ki so ravno tako zapadli v krizo, bi Zvonove lahko rešili in bi danes bankam vračali bistveno več, kakor pa bodo dobile na podlagi sprejetega dogovora,« je takrat dejal. Velika laž v omenjeni zgodbi je bila, da se je govorilo o 1,5 milijardi evrov dolgov Zvonov, dejansko pa so dolgovi znašali 450 milijonov evrov, je še dejal Štuhec.
Ob Štuhecu je takrat sedel tudi Janez Janša, ki je na predstavitvi knjige dejal, da je tako pri aferi Patria kot pri Zvonovih obveljala želja, da se obračuna s Cerkvijo in opozicijo, kar da je praksa, ki se vleče iz nekdanjega nedemokratičnega sistema. V ozadju pa je bil po njegovem še en motiv. »V tistem času so mediji obilno poročali o aferi Patria in Zvonovih, v ozadju pa je iz NLB na račun iranske agenture, ki je kupovala sredstva za izdelavo kemičnega orožja in atomske bombe, dnevno romalo včasih tudi po nekaj deset milijonov evrov, skupaj ena milijarda,« je opozoril.
Politično obarvani gradbeni posli
To dejstvo v zvezi s finančnim kolapsom mariborske nadškofije navajamo kot primer, kaj se zgodi, če se naseda starorežimskim budžovanom. Nesreča na Vrbanski je v veliki meri posledica prav tovrstnih politično dogovorjenih poslov, v katerih je SCT »cvetel«, a na koncu vseeno zgrmel v prepad tako kot mnogi gradbeni in nepremičninski magnati. Samo vprašanje časa pa je, kdaj bo prišlo do še kakšne podobne nesreče drugje v državi, tokrat s hujšimi posledicami, saj je slabo zgrajenih objektov verjetno še precej (leta 1995 je denimo zrušeni Kolizej v središču Ljubljane terjal tri smrtne žrtve). Takrat se Janković ne bo mogel izgovarjati na to, da se iz nesreče dela »politično agendo«. Bi se pa zelo verjetno znova odprla Pandorina skrinjica ugotavljanja politične odgovornosti za morebitno nesrečo.
Jankovića je treba brati med vrsticami
Očitno pa je, da ima sedaj Janković nalogo, da preventivno prepreči morebitne množične demonstracije v Sloveniji, saj je ocenil, da so zaradi Golobovega divjaštva – spomnimo, včeraj smo poročali, da želi Svoboda z novim zakonom na en mah demolirati Kmetijsko-gozdarsko zbornico, ki ima sicer kar 110 tisoč članov – razmere postale nevarne. Čeprav na prvi pogled kaže, da med Slovenci vsaj ta hip ni veliko volje po kakšnih protestih. So se pa začeli tudi pri nas pojavljati pozivi k bojkotu trgovin in celo bencinskih črpalk. Kar je sicer populistično sejanje megle in odvračanja pozornosti od odgovornosti Golobove vlade za nastale razmere, zato nihče ne dvomi, da za temi pozivi pravzaprav stojijo agenti, ki delajo za slovensko (in tudi srbsko) tranzicijsko nomenklaturo.
Je pa Jankovićevo »soljenje pameti«, češ naj državljani Srbije ne hodijo na proteste, ampak naj se pomerijo na volitvah, po svoje zelo simptomatično. Namreč, najprej je potrebno vzpostaviti pogoje za poštene in nepristranske volitve, kar velja tudi za Slovenijo. In Jankovića je treba brati med vrsticami. Glede na to, da je na dan, ko je njegova od botrov inštalirana stranka Pozitivna Slovenija, prišlo do zelo nenavadnega dogajanja na volišču v Tržiču, zaradi česar so volilni molk podaljšali do 20. ure, Janković verjetno zelo dobro ve, o čem govori.
