-4.5 C
Ljubljana
nedelja, 22 decembra, 2024

Vodstvo RTV Slovenija odpravilo plačna nesorazmerja – Šele pod Grahom višje plače za tretjino zaposlenih iz vrst ne-novinarjev

Piše: L. K. F., RTVS

Vodstvo RTV Slovenija je podpisalo Aneks 14 h Kolektivni pogodbi javnega zavoda z reprezentativnima sindikatoma, s katerim ureja plače najnižje uvrščenih poklicev na plačni lestvici RTV Slovenija in tako odpravlja dolgoletne krivice. Povprečna izplačana bruto plača novinarjev je bila 29,88 odstotka višja od povprečne plače drugih delavcev.

V petek je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen Aneks številka 14 h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija, ki ga je vodstvo RTV Slovenija sklenilo z obema reprezentativnima sindikatoma, podpisnikoma Kolektivne pogodbe javnega zavoda, Sindikatom delavcev radiodifuzije Slovenije in Sindikatom kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija. Z Aneksom se med drugim urejajo plače najnižje uvrščenih poklicev in na ta način odpravljajo dolgoletne anomalije v plačnem sistemu RTV Slovenija.Spomladi letos je vodstvo RTV Slovenija napovedalo, da bo posebno pozornost namenili poklicem, ki so bili po plačni lestvici vrsto let zapostavljeni in uvrščeni v povsem neprimerni plačni razred glede na njihovo zahtevnost del in nalog. Skupaj z reprezentativnima sindikatoma Sindikatom delavcev radiodifuzije Slovenije in Sindikatom kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija je tako vodstvo pregledalo vse poklice na javnem zavodu in ugotovilo, da je 136 zasedenih poklicev v produkciji in na umetniškem področju podplačanih oziroma uvrščenih v neprimerni razred. Odprava plačnih anomalij oziroma dvig plačnih razredov za omenjene poklice velja že od 1. januarja 2023.Vodstvo se sindikatoma zahvaljuje za izjemno konstruktivno držo, ki je omogočila, da se odpravijo dolgoletne plačne anomalije in popravijo plačni razredi najnižje plačanih poklicev na javnem zavodu. S podpisom Aneksa številka 14 h kolektivni pogodbi javnega zavoda je vodstvo razrešilo tudi eno od stavkovnih zahtev Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija, četudi ta pri pripravi Aneksa številka 14 v nobenem delu ni sodelovala.

kakor smo v Demokraciji pisali knec novembra, je pomembno povedati, da se z zahtevami novinarskega sindikata, med katerimi je prioriteta čimprejšnja sprememba zakona o RTV, ne strinja Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije (SDRS). Po trditvah tega sindikata plače novinarjev niso nizke, kot je morda razumeti iz zahtev stavkajočih sindikatov novinarjev na RTV, v povprečju so precej višje od plač drugih primerljivih poklicev. Plačni razredi novinarskih delovnih mest presegajo uvrstitve primerljivih delovnih mest javnih uslužbencev v državi, kar je v analizi pred leti ugotovil sektor za plače na ministrstva za javno upravo, vendar o tem nihče ni nič poročal, dodajajo.

Dve tretjini najbolje plačanih na RTV so novinarji

Kakor pojasnjujejo v SDRS, v katerem je večinsko združen ustvarjalsko-tehnični kader radiotelevizije, je bilo med najvišjimi izplačanimi plačami na RTV, ki so bile javno objavljene novembra in decembra 2021, na seznamu prvih 50 najvišje plačanih kar 29 novinarjev. V aprilu in maju pa 25 od 50. Če je na RTVS zaposlenih 2142 uslužbencev (po podatkih iz junija 2022) in je od tega 607 novinarjev (28,34 odstotka), jih je slednjih 50–58 odstotkov na seznamu med »top 50« po izplačilu.

Po javno objavljenih bruto plačah za november 2021 z dodatki na delovno dobo (glej Siol.net: https://siol.net/novice/slovenija/rtvs-razkril-place-zaposlenih-tokrat-z-vsemi-dodatki-575992 ) se 50 najvišjih plač giblje med 5071 in 4157 evrov. Neuradno pa smo pridobili še podatke za majske novinarsko-uredniške plače, izplačane v juniju 2022, pri katerih na prvi pogled ni večjih razlik: prvih 50 najvišjih se giblje med 5260 in 3430 evrov bruto. Za te podatke kot tudi za nekatere druge smo seveda tudi zaprosili službo za stike z mediji RTV Slovenija, a njihov odgovor še čakamo.

Neuradni izračuni o povprečni majski bruto plači

Ob tem je zanimivo pregledati še nekaj izračunov sindikata. Recimo o povprečni majski bruto plači: ta je za novinarje (vključno z odg. uredniki) znašala 2288 evrov (kar je 19,86 odstotka več od povprečja zavoda).
Povprečna izplačana bruto plača za druge sodelavce (vključno z vodstvom) pa je znašala 2111 evrov (kar je 7,72 odstotka manj od povprečja zavoda).

Natančneje: povprečna izplačana bruto plača novinarjev je bila 29,88 odstotka višja od povprečne plače drugih delavcev.

Pa še: 27,99-odstotni delež zaposlenih so novinarji (z uredniki), ti so dobili izplačane 33,78 odstotka plačne mase, preostalih 72,01 odstotka zaposlenih pa 66,22 odstotka plačne mase.

Razlike v plačnih razredih (PR)

Za novinarska delovna mesta znaša povprečje osnovne plače (brez napredovanj) vrednost 41,56 PR, brez upoštevanja odgovornih urednikov (16 oseb) pa 41,21 PR, z upoštevanjem napredovanj in aneksov znaša povprečje za vse novinarje 45,19 PR, brez odgovornih urednikov pa 44,84 PR.

Za nenovinarska delovna mesta (DM drugih sodelavcev) znaša povprečje osnovne plače (brez napredovanj) 33,48 PR, brez upoštevanja vodstva zavoda (14 oseb) pa 34,19 PR, z upoštevanjem napredovanj in aneksov znaša povprečje za vse druge sodelavce nenovinarje 38,84 PR, brez vodstva zavoda pa 38,60 PR. Za novinarji zaostajajo v povprečju za od 21,72 do 24,24 odstotka.

Sindikatu delavcev radiodifuzije Slovenije se zdi za poudarek razlik pomembno še dejstvo, da je samo 17 novinarjev od 607 uvrščenih na delovno mesto z osnovnim PR, ki je nižji od povprečja zavoda, drugih takih sodelavcev, ki niso novinarji, je 716.

Prag minimalne plače ta čas znaša 1074,43 evrov ali 23,74 PR; sodelavcev, ki so potencialno pod minimalno plačo (če ne bi prejeli dodatkov), je 35, potencialnih takih delovnih mest (če bi bili sodelavci zaposleni na novo, npr. brez delovne dobe) pa je 138, še ocenjujejo naši sogovorci v sindikatu.

Za nenovinarska delovna mesta, ki so po zahtevnosti uvrščena od tarifne skupine 7 dalje (dipl. in univ. inženirji, magistri in doktorji, brez vodstva zavoda), znaša povprečje za osnovno plačo (brez napredovanj) 37,46 PR, z upoštevanjem napredovanj in aneksov pa znaša njihovo povprečje 41,93 PR. Za novinarji zaostajajo v povprečju od 10,78 do 13,67 odstotka.

Tom Zalaznik: “Končno nam je uspelo zaključiti en del odprtih zahtev sindikata, ki smo ga poleg aktualnem naslavljali že prejšnjem in predprejšnjem vodstvu zavoda”

Tom Zalaznik, predsednik Sindikata delavcev radiodifuzije Slovenije.(Foto: posnetek zaslona)

Ob tem smo se pogovarjali s predsednikom Sindikata delavcev radiodifuzije Slovenije Tomom Zalaznikom, na vprašanje, koliko let so čakali na ta korak, nam je odgovoril: “Iskreno rečeno – od uvedbe plačnega sistema javnega sektorja v drugi polovici leta 2008. Nov plačni sistem je ustvaril prva večja nesorazmerja med poklici (novinarji-nenovinarji), vsi nadaljnji posegi in spremembe pa so ustvarjeno razliko le še povečevale.”

O tem, koliko zaposlenih na RTVS bo dobilo višje plače, je pojasnil: “Po moji oceni, ki temelji na zavodovih podatkih iz meseca novembra, približno 720 sodelavcev oz. približno tretjina. Zaradi kompresijskih učinkov odstotkovni deleži niso za vse enaki, za poklice pod mejo ali na meji minimalne plače so dvigi (v %) višji, za ostale nižji.”

In kaj jim pomeni ta korak vodstva? “Končno nam je uspelo zaključiti en del odprtih zahtev sindikata, ki smo ga poleg aktualnem naslavljali že prejšnjem in predprejšnjem vodstvu zavoda. Kot kažejo trenutne razmere, smo morda ujeli celo ‘zadnji’ vlak. Spoznanje iz dolgoletnih izkušenj je sicer skregano z zdravo pametjo, a vendar enostavno in vsem nam znano – ne glede na to, do katere točke socialnega dialoga pridemo, z imenovanjem novega vodstva vedno začenjamo ponovno teči že ‘pretečene kroge’. Aktualnemu vodstvu zavoda, kateremu glede na referendumski izid zakonska novela ukinja mandat, smo svoje predloge in zahteve posredovali prvi teden po imenovanju, že v maju 2021, torej pred poldrugim letom. In mimogrede, iz trte je zvita trditev, da je novinarski ceh tisti, ki se edini zavzema za dvig najslabše plačanih poklicev. Nikdar doslej ni pokazal tovrstnega altruizma – zakaj pa bi, če so njihove povprečne plače v višini 45. plačnega razreda (podatek junij 2022). Veseli nas, da smo ‘voz premaknili z mesta’, žal pa vsega nismo uspeli dokončali, čeprav obstajajo zapisane zaveze še od prej. Plačna nesorazmerja še vedno niso v celoti odpravljena, smo pa uspeli velike razlike zmanjšati, kolikor je bilo v danih razmerah sploh mogoče. Kaj nam to pomeni? Naj mi bo dovoljeno parafrazirati najbrž najbolj znani zgodovinski izrek – ‘to ja majhen korak za sindikat, a velik skok za nekatere naše sodelavce’,” je sklenil Zalaznik.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine