Piše: Dr. Dimitrij Rupel, sociolog, pisatelj, politik
Ministrica za kulturo Asta Vrečko trdi, da je bilo moje vodenje Javne agencije Republike Slovenije za knjigo nestrokovno in da zamujamo s pripravami na častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023. Niti prvo niti drugo ne drži.
- Širša slika
Ugledni zahodni zgodovinarji so še pred nekaj leti ugotavljali, da se je prva svetovna vojna, s katero se je porušila evropska politična (in kulturna) stabilnost, končala leta 1990 s Pariško listino za novo Evropo, pri nas s plebiscitom o neodvisnosti, na Vzhodu (konec leta 1991) z razpadom Sovjetske zveze. Svetovna hladna vojna je bila končana, France Bučar pa je zanosno povedal, da je končana tudi slovenska državljanska vojna. Takrat je razpadla tudi Jugoslavija, Slovenija je prvič v zgodovini postala neodvisna in mednarodno priznana država.
Dokončnost razpada je bila – v Sloveniji – na preizkušnji leta 2003, ko smo imeli referendum o članstvu v EU in Natu. Ta je uspel, sledili so mu desnosredinska vlada, predsedovanje OVSE, prevzem evra, vključitev v schengenski sistem in predsedovanje EU. Imeli smo obdobje miru, ki ga moramo zaradi ruskega napada na Ukrajino leta 2014 imenovati premirje. Trajalo je skoraj četrt stoletja. Po letu 2014 je prišlo do razpada organizacij, kot sta bili G8 in Svet Nato-Rusija. Zahod se je Putinovi Rusiji zahvalil za sodelovanje.
Slovensko premirje je trajalo kakšno leto manj, saj se je konec leta 2012 – v skladu s tradicijo avantgardizma – začel kulturni boj, ki si je nadel ime »slovenske vstaje«. Šlo je za prvi resni poskus demontaže slovenske osamosvojitve. Drugi poskus v obliki kolesarskih protestov se je ponovil leta 2020 in se nehal po dveh letih, ko je na parlamentarnih volitvah zmagalo Gibanje Svoboda, »slovenske vstaje« pa so – v znamenju retorike o vračanju vladavine prava » prevzele oblast.
Prevzem oblasti je bil na prvi pogled videti kot običajna in demokratična menjava vlade in parlamenta. Značilni stavek tega prevzema je bil: Bomo plesali! V resnici je šlo/gre za radikalno »čiščenje« političnega, kulturnega in gospodarskega prostora, za prvo in edino politično lustracijo na Slovenskem. (Demos se je leta 1990 lustraciji odpovedal.) Ministrica za kulturo je v intervjuju za STA 8. oktobra izrekla vrhunsko značilen stavek: Vodstvi Moderne galerije in JAK ne uživata našega zaupanja. To je vladni novorek. Nekaj podobnega se je zgodilo ministrici Tanji Fajon z odpoklicem veleposlanika v Washingtonu, ker je predsedniku svoje stranke in poslancu Janši poslal dokaz o uporabi zunanjega ministrstva pri nabiranju podpisov za kandidaturo Nataše Pirc Musar.
Avtobiografski drobec. Ko sem postal član prve demokratične vlade (leta 1990), me je poklical tedanji ljubljanski župan Strgar in me vprašal, kaj mislim o podaljšanju mandata direktorju Cankarjevega doma Mitji Rotovniku, ki je bil precej izpostavljen funkcionar starega režima. Strgarju sem rekel, da bi na njegovem mestu Rotovniku podaljšal mandat. To se je tudi zgodilo. Tako je bilo nekoč. Prvič sem o (ne)zaupanju slišal od nekdanjega predsednika Danila Türka. Izjavil je namreč, da ne uživam njegovega zaupanja, da bi mi – kljub zakonitemu sklepu vlade, celo kljub podpori prejšnje in nove vlade – dovolil oditi na Dunaj za veleposlanika.
Med kolesarskimi protesti je bilo slišati veliko kritik na račun zamenjav v vodstvih podjetij in ustanov, češ da Janševa vlada vodi nekakšno mesarsko kadrovsko politiko. Če se dobro spominjam, je direktorici Moderne galerije Zdenki Badovinac leta 2020 potekel mandat, ki je trajal 28 let, direktorici Muzeja novejše zgodovine Kaji Širok je leta 2021 potekel desetletni mandat, direktorju podjetja Gen-i Robertu Golobu pa je istega leta 2021 pretekel drugi petletni mandat. V demokratičnih družbah so službe in mandati urejeni s pogodbami, z zakoni, s statuti in z vsakovrstnimi predpisi, ministrica Vrečkova pa je svoje odločitve utemeljila z nezaupanjem. Zaupanje in nezaupanje sta psihološka, ne pravna koncepta. Odločanje z zaupanjem pomeni neformalno odločanje na podlagi osebnih prepričanj in občutkov in kajpada z vladavino prava nima nobene zveze. Svoj mandat, ki traja pet let, sem začel junija 2021, vendar sem ga sam prekinil zaradi ministričinega mešanja dejstev in političnih predsodkov, zaradi nespodobnih pritiskov, pačenja dejstev …
- Konkretna dejstva
Ministrica za kulturo Asta Vrečko trdi, da je bilo moje vodenje JAK nestrokovno in da zamujamo s pripravami na častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023. Niti prvo niti drugo ne drži.
Strokovnost. Vrečkova je bila rojena leta 1984, 8 let po tem torej, ko sem že naredil doktorat iz sociologije književnosti. Pol svojega življenja sem predaval sociologijo kulture na Univerzi v Ljubljani. Med drugim sem sodeloval pri raziskavi Knjiga in bralci.
Zamude. Za zdaj nismo zamudili nobenega roka. Najprej naj rečem, da je program udeležbe na sejmu odgovornost kuratorjev (Kovača oz. Göritza). Kovač je bil vsaj eno leto član naše ekipe: od mojega prihoda na mesto direktorja, davno pred nastopom nove ministrice. Göritza sem podedoval. Nemški kurator Göritz, ki se predstavlja kot prevajalec slovenskih del v nemščino, ne zna slovensko, živi v ZDA in ga zanimajo le t. i. pesniški avtomati.
Program. Program za letošnjo slovensko udeležbo je narejen in natisnjen. Ta teden se je pravočasno končal – resda zaradi slovenske zakonodaje zapleten – natečaj za slovenski paviljon. V grobih obrisih in številkah imamo že program za prihodnje leto. Ministrica trka na odprta vrata, ko govori, da moramo eno leto vnaprej rezervirati hotele v Frankfurtu. Ena od mojih sodelavk to že počne. Ministrica trka na odprta vrata, ko omenja finančno načrtovanje.
Finance. Naše ocene so približne, saj ne vemo, koliko bo stal Laibach, ali bo Schirn predložil račun JAK, ali bo mariborski balet svojo predstavo dal v program in ga bo MK odobrilo. MK mora tudi povedati, ali nam bo dovolilo prenesti 600.000 evrov znotraj kohezije. Na odgovor čakamo več kot mesec dni. (Ministrica govori, da je MK odobrilo 4,500.000 + 1,200.000 evrov, ne pove pa, da so ta milijon dvesto porabili že mnogo pred mojim prihodom za stvari, ki niso povezane s Frankfurtom.)
Kohezija. Nobena druga država, ki je bila častna gostja v Frankfurtu, svojega gostovanja ni financirala iz kohezije, ki je običajno namenjena graditvi cest, predorov in viaduktov. Poleg tega se sredstva delijo na vzhod in zahod. Poleg tega smo imeli problem s financiranjem prevodov, ker kohezija enako obravnava nemške, hrvaške, slovaške ali albanske prevode, določa nerealne obsege knjig itn. Ironija je v tem, da ministrstvo od junija do oktobra ni izplačevalo denarja iz kohezije oz. je ustavilo financiranje dejavnosti v zvezi s Frankfurtom.
Likovna razstava. Precej je govora o razstavi slovenske likovne umetnosti v Schirn Kunsthalle, za katero je bilo prvotno predvideno, da jo bo – kot spremljevalni dogodek v času sejma – pripravila Moderna galerija, vendar ministrica in vlada pripravljata tudi odstrel njenega direktorja, zato je Schirn izbral po svojem okusu eno samo umetnico, stroške pa naj bi nosila JAK.
Viri informacij. Ministrica za kulturo se sklicuje na predsednika FKS Jürgena Boosa in na slovenskega kuratorja Miho Kovača. Prvi mi je pisal, da si ni predstavljal, da bo prišlo do tako ostre politizacije. Kovač mi ni nikoli povedal, da hodi poročat ministrici za mojim hrbtom.
Ekipa. Vrečkova se moti glede sposobnosti svojih in mojih sodelavcev. Njeni sodelavci jo zalagajo z informacijami, ki so koristne zanjo in nekoristne za JAK oz. Frankfurt, moji sodelavci (tudi Kovač) pa so razdvojeni: ali naj koristijo agenciji ali ministrici. Dejstvo je, da ima JAK devet ljudi, od katerih jih je polovica zaposlena s Frankfurtom, vendar bodo po Frankfurtu izgubili službo. To ni najboljša motivacija za delo. Nekateri odhajajo, drugi imajo zadržke, da bi prišli na agencijo, zato se tupatam zgodi kakšna napaka, ki jo drugi po svojih sposobnostih popravljajo. V celoti gledano je bila ekipa uspešna in ni ničesar zamudila.
Program ministrstva za kulturo. Ministrica je najprej nastopila skupaj z Dušanom Smodejem (Fotopub) v intervjuju za portal Kulturnik, nato je dala intervju za STA, nazadnje je nastopila v družbi s Tanjo Starič v Odmevih 12. oktobra. Njen program je »prevetritev« in uveljavitev njenega »zaupanja«, tj. lustracija.
Dokumenti. Ministrstvo je letos od JAK dobilo okrog 200 strani dokumentov, ki podrobno opisujejo dogajanje v agenciji, načrte, probleme … Ministrica je izjavila, da dokumente še preučujejo, vendar vnaprej vedo, da so slabi in da naravnost kličejo k zamenjavi direktorja. Nisem daleč od tega, da se strinjam s prijatelji, ki mi pravijo, da smo zapravili slovensko osamosvojitev.
