Piše: Petra Janša
»Raje vrnem licenco, kot da izpolnjujem ukaze ljudi, ki leta niso prijeli bolnika za roko,« je pojasnil kirurg dr. Erik Brecelj in spomnil, da je kot zdravnik zavezan k spoštovanju medicinske etike. Kot pravi, ni prav noben zakon nad tem kodeksom.
Medtem ko rumeni mediji pišejo, kako premier Golob vozi svojo srčno izbranko na dopust, ta pa zavzeto rešuje ljubljanske nutrije celo pred ustavnim sodiščem (za človekove pravice!?!), so pobudniki predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja oziroma zakona o evtanaziji sredi meseca že vložili v zakonodajni postopek. Ker bi ta zdravnikom naložil izvajanje evtanazije, bi kirurg in vodja strateškega sveta za zdravstvo dr. Erik Brecelj, zaposlen na Onkološkem inštitutu, raje vrnil zdravstveno licenco, kot da evtanazijo izvaja. »Raje vrnem licenco, kot da izpolnjujem ukaze ljudi, ki leta niso prijeli bolnika za roko,« je nedavno pojasnil in spomnil, da je kot zdravnik zavezan k spoštovanju medicinske etike. Kot pravi, ni prav noben zakon nad tem kodeksom.
V nasprotju s kodeksom medicinske etike!
Dr. Erik Brecelj je spomnil na preteklost, ko se je zdravnikom na račun odločitev diktatorjev nalagalo izvajanje stvari, ki so sramotne. »Evtanazija je v nasprotju s kodeksom medicinske etike in lahko sprejmejo kakršenkoli zakon, kodeksa medicinske etike ne bom kršil,« je bil jasen dr. Brecelj, ki je tudi opozoril na neurejenost paliativne medicine pri nas in dodal, da tisti, ki se ukvarjajo s paliativo, menijo, da ne bi smelo biti govora o evtanaziji, dokler se ne uredi področje paliativne medicine. Ponujanje evtanazije se mu zdi neprimerno tudi v luči dejstva, da preko sto tisoč ljudi nima izbranega družinskega zdravnika. »Zdaj bom nesramen, dame, ki to ponujajo, zelo hitro pridejo do zdravnika. Kaj pa ljudje izven Ljubljane, ki nimajo zdravnika, ki ne morejo priti do oskrbe, ki jo plačujejo, čeprav celo življenje plačujejo zavarovanje, ali kdo pomisli na njih? Zdaj bomo pa ponujali evtanazijo?« Kot pravi, bi bilo prav, da bi se začelo pogovarjati o ureditvi področja paliativne medicine. »Naj bo debata o evtanaziji najprej debata o ureditvi paliativne medicine,« si želi. Ob tem je še pojasnil, da se je pri svojem delu soočil le s peščico terminalno bolnih, ki so ga spraševali o evtanaziji. Teh je bilo »manj kot za prste na eni roki«. »Ljudi ni strah smrti, strah jih je umiranja. Strah jih je, da bodo ostali sami. Da ne bo nihče skrbel za njih. In tu je področje, na katerem moramo delati in tukaj ponuditi rešitve svojcem in bolnikom, ne samo bolnikom,« je prepričan. Tudi svojcem, navaja, veliko pomeni, če se lahko na koga obrnejo v primeru kakršnih koli težav. »Vedo, kje je kdo, ki jim bo lahko pomagal, če bodo težave. Ponujati evtanazijo ljudem, ki odhajajo od mene, ki vedo, da umirajo, ni govora,« je izpostavil. Brecelj meni, da bi bilo ljudi strah, če bi se evtanazija izvajala v zdravstvenih ustanovah. »Ko pride do diagnoze rak, se začne razmišljati o smrti. Ampak mislim, da bi ljudi postalo strah, če jim bomo zdaj namesto terapije, podpore, paliativne medicine začeli porivati evtanazijo.«
Zdravniška zbornica proti!
V zdravniški zbornici pa so ob tem zavrnili in za skrajno nedopustno označili izjavo enega od pobudnikov predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Andreja Pleterskega, »da v Sloveniji vlada klima črnih, ilegalnih in protizakonitih evtanazij«. Zbornica zagotavlja, da se evtanazije v zdravstvenih ustanovah ne dogajajo v nobenih okoliščinah. Spomnimo. Ko so pobudniki v parlamentarni postopek vložili predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja oziroma evtanaziji, je vodja skupine, ki je pripravila zakonski predlog, Andrej Pleterski, med drugim dejal, da »v Sloveniji vlada klima črnih, ilegalnih in protizakonitih evtanazij, vendar to stanje vodstev zdravniških organizacij niti najmanj ne vznemirja«. »Poslanstvo zdravnika je zdravljenje bolnikov v skladu z medicinsko doktrino in etiko. To in izključno to zdravniki tudi počnemo z vso skrbnostjo in zdravniško predanostjo. Z vso odgovornostjo lahko bolnikom zagotovimo, da se v zdravstvenih ustanovah evtanazije ne dogajajo v nobenih okoliščinah« so v Zdravniški zbornici Slovenije poudarili v sporočilu za javnost. Ob tem so pojasnili, da je v Sloveniji evtanazija kaznivo dejanje uboja po 115. členu ali umora (na zahrbten način) po 116. členu kazenskega zakonika. Prav tako je tudi pomoč pri samomoru v Sloveniji kaznivo dejanje po 120. členu kazenskega zakonika, so dodali. »Vsakdo, ki bi vedel za kakšno takšno dejanje, ga javno pozivamo, da o tem takoj obvestiti pristojne organe pregona,« so zapisali. Pridobivanje medijske pozornosti s strašljivimi in neresničnimi izjavami je po njihovih navedbah neetično ravnanje, ki ga obsojajo. S takšnim nastopanjem v javnosti Pleterski postavlja pod vprašaj lastno kredibilnost, so dodali in se vprašali, kako resnične so druge navedbe in trditve, ki jih javno podaja tudi na primer o predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja. Prav tako odločno zavračajo v zadnjem času večkrat izrečene trditve, da predlogu zakona o končanju življenja nasprotuje le del zdravništva, ki po navedbah Pleterskega »drži v rokah vodstvo zdravniških organizacij«.
V zbornici so spomnili, da predlogu zakona nasprotuje komisija za medicinsko etiko, ki je posvetovalno telo ministra za zdravje. Opozorila je podal tudi razširjeni strokovni kolegij za psihiatrijo. Da predlogu zakona nasprotujeta, sta javno sporočila Slovensko zdravniško društvo in Slovenska medicinska akademija. Prav tako je stališče, da nasprotuje predlogu, sprejel in javno predstavil odbor za pravno-etična vprašanja zdravniške zbornice, so še navedli.
Oglasil se je tudi Fides!
Tudi v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides ostro obsojajo izjave pobudnikov zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, da se v Sloveniji dogajajo ilegalne evtanazije. Gre za neresnične in omalovažujoče izjave glede poslanstva zdravniškega poklica, je sindikat zapisal v sporočilu za javnost. Spomnimo, da je poleg že omenjenega Pleterskega, tudi nekdanji minister za zdravje in zdravnik Dušan Keber omenil, da sedaj prihaja do primerov posegov svojcev v življenje bližnjega iz obupa oziroma nesprejemljivega trpljenja bližnjega, prav tako pa tudi do pasivne evtanazije. Gre za poseg, ki ga zdravnik opravi brez vednosti in privoljenja bolnika ali njegovega svojca, ko denimo bolniku predpiše naraščajoče odmerke sedativov, mu ukine hrano ali tekočino, kar nedvomno vodi v smrt, četudi tega ne imenuje pasivna evtanazija, temveč »stranski učinek zdravljenja«, je bil kritičen Keber. Po izjavah Kebra in prej omenjenega Pleterskega Fides prejema številne odzive prizadetih zdravnic in zdravnikov, še posebej tistih, ki delajo v najtežjih pogojih dela z intenzivno bolnimi. Tu ne gre več za klasične ponavljajoče diskreditacije zdravnikov, temveč za kompletno negiranje poslanstva zdravniškega poklica in dodatno rušenje odnosa med bolnikom in zdravnikom, so prepričani v sindikatu. »Sprašujemo se, v kakšni družbi živimo. Tak, ki res tolerira, da se poleg splošno znanih napadov na zdravnike in zdravniške organizacije za doseganje cilja omalovažuje tudi že samo poslanstvo zdravniškega poklica,« so se vprašali. Tema evtanazija je težka in kompleksna. Obravnavana bi morala biti strokovno in multidisciplinarno ter hkrati empatično in razumevajoče do vseh, ki so ali še bodo v tako hudi življenjski situaciji, so dodali. Hujskaške in neresnične obtožbe zato obsojajo, »ker nam to narekujeta naša vest in spoštovanje do poslanstva zdravniškega poklica, ki ga zdravnice in zdravniki v vse težjih razmerah v javnem zdravstvenem sistemu požrtvovalno namenjajo zdravljenju bolnih in poškodovanih«. Posamezniki, ki širijo take hude neresnične obtožbe, bi morali za to odgovarjati in se javno opravičiti, so še poudarili.
Nesprejemljiv pritisk na zdravništvo
Rešitev v predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, po kateri bi bila pomoč pri samomoru in evtanazija naložena zdravnikom kot poklicna dolžnost, je nesprejemljiv pritisk na zdravništvo in medicino kot stroko, meni tudi dekan medicinske fakultete v Ljubljani Igor Švab. Rešitev je po njegovem v nasprotju z načeli medicinske etike. Omenjena rešitev v predlogu je po njegovih besedah v nasprotju tako z načeli medicinske etike kot profesionalizma, ki so jim zdravniki zavezani že od takrat, ko se vpišejo na medicinsko fakulteto, še posebej pa potem, ko začnejo delati kot zdravniki, je zapisal v stališču, ki so ga poslali z Zdravniške zbornice Slovenije. V prid trditvi, da taka rešitev ni ustrezna, po Švabovih besedah govori tudi to, da so se v drugih državah odločili za drugačne rešitve. V drugih državah ta storitev ne sodi v področje medicine in zdravstvenih storitev, je opomnil. Boji se, da bo prihajalo do zlorab. V teh primerih bo v postopkih po njegovem svarilu odgovoren tisti, ki je postopek izvedel, ne pa denimo predlagatelji zakona. Hkrati ga skrbi, da bo zakon pokazal tiste stranske učinke, na katere ljudje zdaj ne pomislijo tako pogosto, to pa je denimo širjenje indikacij za evtanazijo in t. i. evtanazijski mobing. Upa, da bomo tudi v Sloveniji prišli do drugačne odločitve. Hkrati si želi, da bi bil dialog obsežen in dolgotrajen. V njem naj bi po njegovih besedah prišli do skupnega stališča, ki bo sprejemljivo za celotno družbo.
Proti so vse zdravniške organizacije!
So pa predstavniki ljubljanske medicinske fakultete, Zdravniške zbornice Slovenije, Slovenskega zdravniškega društva, Komisije za medicinsko etiko in Slovenske medicinske akademije že na novinarski konferenci 25. julija izrazili nasprotovanje predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V združenju Srebrna nit, ki so zakonski predlog skupaj z več kot 5500 podpisi volivk in volivcev 17. julija vložili v zakonodajni postopek, želijo neozdravljivo bolnim z neznosnimi bolečinami s predlogom zagotoviti možnost dostojanstvene smrti, ki je pravno urejena, zagotavlja družbeni nadzor in varnost postopka pred zlorabami. Toda po Švabovem opozorilu je dozdajšnja praksa evtanazije v državah, ki jo izvajajo, pokazala, da nobene varovalke ne morejo preprečiti zlorab. »Glavna varovalka proti evtanaziji in prostovoljnemu končanju življenja posameznika (samomoru) je, da zakona ni,« je prepričan. Do zagotovil o varnosti evtanazije pred zlorabami je bil na omenjeni novinarski konferenci kritičen tudi predsednik Slovenske medicinske akademije Pavel Poredoš. Zlorabe se v Belgiji in Nizozemski po njegovih besedah dogajajo v tretjini primerov. Na Nizozemskem se je, tako pravi Poredoš, pred štirimi leti v času pred dopusti število evtanazij povečalo za več kot 20 odstotkov, kar pomeni, da »so se svojci želeli znebiti starejših«.
Kakršnokoli aktivno sodelovanje zdravnika pri smrti sočloveka je v nasprotju z medicinsko etiko, je dodal predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina. Predlog zakona po oceni predsednice zdravniške zbornice Bojane Beović »zelo na široko odpira vrata za ljudi, ki bi želeli končati svoje življenje«. Akutni psihiatrični bolniki za evtanazijo po predlogu zakona sicer ne bi mogli zaprositi, lahko pa bi to storili kronični psihiatrični bolniki, je opozorila. Na vprašanje, ali so stališče zdravnikov do zakonskega predloga preverjali z anketo, je Beović odgovorila, da ne. Zdravniške organizacije so po njenih besedah organizirane tako, da v največji možni meri odražajo mnenje zdravnikov. Tako predlogu večina zdravnikov zagotovo nasprotuje, nekateri pa ga tudi podpirajo, je povedala in pojasnila, da zdravniki z manj izkušnjami z umirajočimi na zakon gledajo drugače kot tisti, ki so spremljali že veliko umirajočih in praviloma zakonu nasprotujejo. Na vprašanje, kako bodo zdravniki postopali, če bo zakon sprejet, je predsednik Komisije RS za medicinsko etiko Božidar Voljč poudaril, da »reakcija zagotovo bo«, saj zdravnikom vsiljujejo izvajanje storitve, ki ni v skladu z njihovim kodeksom. Po trenutnem predlogu zakona bi imeli sicer zdravniki možnost ugovora vesti na izvajanje evtanazije. »To je ena od možnosti, želimo pa seveda si, da v Sloveniji ne bi imeli zakonov, ki bi se jih morali zdravniki izogibati z ugovorom vesti,« je dodala Beović. Zdravniška zbornica je sicer po tem, ko je bil predlog zakona vložen v DZ, prejela prošnjo ministrstva za zdravje, naj se do njega opredeli.
Članek je bil najprej objavljen v 32. številki tiskane Demokracije.
