Piše: Nova24tv.si
Vlada je na današnji dopisni seji potrdila predlog novega zakona o medijih in ga poslala v obravnavo v DZ. Veljavni zakon je bilo treba nujno zamenjati z novim zakonom, saj veljavni ne upošteva razvoja tehnologije, spremenjenih navad medijskih občinstev, pojava družbenih omrežij in vzpona umetne inteligence, pravijo na ministrstvu. V resnici ne naslavlja nobene od težav, ki jih je poskušal rešiti predlog zakona o medijih, ki ga je predlagala vlada Janeza Janše – še posebej ne lastniške koncentracije medijev. Kako bi le, če se ministrica veselo oglašuje v medijih Martina Odlazka?
Ministrica Asta Vrečko se hvali, da bo zakon omogočil prenovo in finančno okrepitev sedanjega razpisa za sofinanciranje medijskih vsebin, predvideva pa tudi dve novi shemi finančne pomoči. To seveda pomeni še več denarja za propagandne projekte slovenskih tajkunov, s katerim obvladujejo javno mnenje v državi.
Polnjenje tajkunskih žepov in omejevanje svobode govora
Zakon je sicer “velik” na besedah, iskanju obvodov za “sifoniranje” finančnih tokov “pravim” medijem, prav tako pa tudi poln taktik za omejevanje svobode govora pod pretvezo boja proti sovražnemu govoru. Sestavljajo ga sicer trije nominalni stebri: zaščita medijske avtonomije, raznovrstnost in obveščenost državljanov. Čeprav tega ministrstvo glasno ne pove, je jasno, da je poleg praznih fraz o modernizaciji in digitalizaciji osrednja naloga nove zakonodaje represija svobode govora (a le tistega na desnici) in skrb, da bo davkoplačevalski denar prišel v prave roke.
Vloga sveta za sovražni govor
Ministrica je pred časom povedala, da so pri oblikovanju zakonodaje upoštevali predloge političnega sveta za preprečevanje sovražnega govora pod patronatom vnukinje komunističnega cenzorja. Pravi, da so “te ukrepe preučili in jih upoštevali”. V navezavi na to je dejala: “Sovražni govor je gotovo v porastu in moramo kot država ukrepati.” Pri tem je obljubila medijsko obveznost k umiku objav v 24 urah, tudi ko je domnevni sovražni govor zapisan v komentarjih – o tem, kdo širi sovražni govor, bodo seveda odločali vladni birokrati. Ob tem je pomembno poudariti, da zakon predvideva tudi, da manj denarja za “neposlušne” medije.
Še več davkoplačevalskega denarja tajkunom
Zakon po ministričinih besedah predvideva tudi prenovo sofinanciranja medijev oziroma državno pomoč. Poleg medijskega razpisa, ki zdaj predvideva okoli 2,6 milijona evrov pomoči za zasebne medije, bi ponujal “tudi drugačne spodbude in pomoči”. Očitno 2,6 milijona za povsem zasebne posle slovenskih tajkunov še zdaleč ni dovolj za pokrivanje “zgubaških” politkomisarskih medijskih projektov.
Kam pes taco moli, je jasno na osnovi besed državnega sekretarja, ki je pred časom povedal, da bodo nove “sheme” dovoljevale “tudi možnost pomoči tiskanim medijem pri distribuciji njihovih izvodov do bralcev”. Nove sheme torej za subvencioniranje tiskanih izdaj, ki jih pretežno bere le še starejše prebivalstvo. Petrič in Odlazek, hegemona na tem področju, sta najbrž navdušena. Seveda je jasno, da bodo o tem, kaj opredeljuje kakovosten medij, odločali uradniki na ministrstvu, kar je še bolj jasno politično kot v primeru medijskega razpisa, o katerem določa posebna komisija, sestavljena iz strokovnjakov.
Videti je mogoče, da gre za navzkrižje interesov, saj ministrico pogosto oglašujejo v medijski hobotnici Martina Odlazka, po drugi strani pa isti hobotnici deli naš denar.
Še več lastniške medijske koncentracije
Kako bi se novi medijski zakonik spopadal z medijskimi koncentracijami? Enostavno – ne bi se. Medijski pluralizem bi država vzpostavila “z monitoringom, kjer bo ugotavljala morebitni medijski primanjkljaj na tem področju”. Država bi torej tam, kjer je mogoče zaznati manj medijske pluralnosti, medijski prostor zalivala z dodatnim denarjem.
Obljubljajo sicer “nadzor in omejevanje medijske koncentracije”, a nimajo prav nobene ideje, kako bi to dosegli za razliko od prejšnjega zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo pod vodstvom dr. Vaska Simonitija. Prejšnja različica zakonodaje je predvidevala, da bi medijske koncentracije preverjal AKOS, ki je tudi edini organ z ustreznim kadrom in znanji za ugotavljanje in razbijanje zapletenih gospodarskih hobotnic. Tudi do zdaj je ministrstvo za kulturo preverjalo koncentracije medijev, a vseeno mirno dovolilo Odlazkovo hobotnico, ki – v nasprotju s sedanjo zakonodajo – obvladuje tako tiskane, radijske kot televizijske medije hkrati. Zakaj je država takšne nedopustne koncentracije dovolila? Ker ministrstvo samo ni ustrezno usposobljeno, da bi razvozlalo lastništvo zapletenih lastniških konstrukcij. Novi zakon v navezavi na to ne ponuja nobenih rešitev.
Še več – eden od glavnih akademskih propagandistov levih vlad Marko Milosavljević, sicer profesor novinarstva na ljubljanski fakulteti za bodoče “neukrepanje” na področju medijskih koncentracij, se že brani, češ da je stopnja koncentracije pri določenih delih medijske krajine že tako visoka, da bo novi zakon to težko popravil za nazaj. “Postavlja se vprašanje, ali je novi zakon na tem področju sploh lahko učinkovit, če ne bo predvidel tudi ustreznih mehanizmov, kaj naj se v primeru pretirane koncentracije sploh zgodi,” je poudaril.
Ustrezne mehanizme je predvidevala že prejšnja zakonodaja, tudi Evropska komisija se je na rešitve odzvala pozitivno. Ni naključje, da je prejšnjo medijsko zakonodajo najbolj napadala ravno novinarska klika, zaposlena pri Odlazkovi hobotnici ali financirana z njene strani.
Na prvi pogled je mogoče videti, da bo nova medijska zakonodaja omogočila in podpirala še več istega – medijske koncentracije bodo ostale, financirane bodo še intenzivneje kot doslej. Poleg tega pa bo zakon predvideval še institucionalno omejevanje svobode govora s pretvezo boja proti sovražnemu govoru.
Seveda je jasno, da bo koaliciji z robustnim glasovalnim buldožerjem v državnem zboru uspelo zakonodajo spraviti naprej, četudi bo državni svet izglasoval veto. To utegne odločilno vplivati na to, kako bodo mediji poročali v predvolilnem času, ki se neizbežno približuje.
