Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Trenutna vlada učinkovito skrbi za to, da bomo vsi skupaj kolektivno revnejši. Videti je, kot da so njeni ukrepi usmerjeni v ustvarjanje inflacije. Od poplave denarja, s katerim zaliva javni sektor in brez ekonomske računice viša minimalno plačo, pa do prisile Banke Slovenije, da razbremenijo pogoje za jemanje kredita. Hkrati pa omejuje javne storitve, ki jih je prejšnja vlada že zagotovila – npr. ukinitev zakona o dolgotrajni oskrbi. Račun za to potezo pa se danes že izstavlja. Oskrbnine v domovih za starejše (DSO-jih) bodo z julijem očitno poskočile.
Takrat se bo iztekel interventni zakon, s katerim je vlada lani omejila dvig oskrbnin. Že zdaj je le še 47 odstotkov oskrbovancev samih zmožnih kriti ceno bivanja v domu, 20 odstotkov pa si je ne more privoščiti niti s pomočjo svojcev, poroča spletni portal MMC. Lani novembra je bil sprejet interventni zakon, ki je omejil dvig oskrbnin. Domovom je vlada pomagala pri financiranju kadra ter višjih stroških hrane, elektrike in ogrevanja. Ukrep se bo iztekel junija. Pri dvigu oskrbnin se govori o zvišanju cen od 5 pa vse do 30 odstotkov.
Z ministrstva za solidarno prihodnost so za Televizijo Slovenija sporočili, da “na ministrstvu za solidarno prihodnost išče vse načine, kako bi to povečanje ublažili,” pri tem pa niso dajali nobenih obljub, da se bo vladni ukrep ukrep podaljšal do konca leta, kot zahtevajo v Skupnosti socialnih zavodov. Vodstva zavodov prav tako poziva ministrstvo za solidarno prihodnost, da ukrep podaljša do konca leta. Marca, ko so domovi za starejše usklajevali cene, so v ceno lahko vključili največ 15 odstotkov vseh materialnih stroškov, razliko pa je pokril proračun. Zdaj bodo morali domovi ta strošek, če se bo pomoč države končala, prenesti na oskrbnine.
Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov je prepričan, da se bodo oskrbnine podražile. Kot je v petek pojasnil za Odmeve, je interventni zakon prinesel sofinanciranje iz državnega proračuna na področju stroškov dela, ki so se v manj kot letu močno povišali. “S 1. oktobrom 2022 se je vrednost plačnih razredov dvignila za 4,5 odstotka, s 1. januarjem se je minimalna plača dvignila za okoli 100 evrov, s 1. aprilom so se na posameznih delovnih mestih dvignili plačni razredi, dvignil se je strošek regresa za letni dopust,” je povedal Sahernik.
Dolgotrajna oskrba le še daljni spomin
Spomnimo, da je lani vlada razveljavila zakon Janševe vlade, ki je po dveh desetletjih končno uredil vprašanje dolgotrajne oskrbe. Takrat so se izgovarjali, da ni bilo poskrbljeno za finančne postavke, opozicija pa opozarja, da so bile osnovne finance zagotovljene, pa tudi vlada je kasneje pokazala, da ima veliko rezerv, ko je treba trošiti javni denar (bogato je poplačala svojo NVO “ulico”, poskrbela za garancije energetskih družb in nagradila sindikate javnega sektorja, kjer so se posamezni cehi izven napovedane reforme plačnega sistema v javni upravi dogovarjali za posamezne privilegije). Dolgotrajna oskrba bi pomembno prispevala k samostojnosti starejših državljanov, ki bi tako lahko ohranili svojo samostojnost ob pomoči negovalcev. Namesto tega zdaj nimajo nobene izbire in morajo v DSO tudi takrat, ko imajo že osnovne težave z mobilnostjo. To ob trenutni demografski sliki in pomanjkanju osebna DSO-jev napoveduje približajočo se katastrofo.
Sahernik sicer prav tako namiguje, da si socialni zavodi želijo, da bi država našla sistemsko rešitev. “Dokler se sistemsko ne uredi financiranje v domovih, tudi na primer zakon o dolgotrajni oskrbi, bi vsakršno podražitev moral pokriti državni proračun.”
Sahernik je ob koncu še dejal, da v skupnosti socialnih zavodov podpirajo zakon o dolgotrajni oskrbi. “Ko bo sprejet, mora sočasno imeti tudi ustrezno rešitev glede sofinanciranja. Celotna družba se mora opredeliti glede tega, ali je prispevek prava rešitev. Verjetno pa vsak od nas kot posameznik mora prispevati določeni del, da si bomo uredili sistem, kot si ga želimo. Ravno neurejeno financiranje je glavna težava zadnjih 20 let.”
Vladni zakon o dolgotrajni oskrbi, ki to ni
Spomnimo, zakon o dolgotrajni oskrbi je vlada nadomestila s svojim “zakonom”, ki nima nobenih drugih določil kot te, da se izvajanje vseh aktivnosti v zvezi s problematiko dolgotrajne oskrbe zamakne za eno leto. To leto je že skoraj mimo, seveda pa vsi vemo, da se bo rok za rešitev problematike zopet zamaknil, morda tudi v čas po mandatu te vlade (kot npr. famozna brezplačna kosila za učence, ki jih predlaga vlada za leto 2027).
Pa smo spet v breznu neprestanega prelaganja odgovornosti na prihodnje mandate, saj vsak “nov obraz” ve, da ne bo videl naslednjega sklica Državnega zbora. Medtem pa imamo skoraj polovico starostnikov, ki živijo v razmerah absolutne revščine. In to v času, ko vlada kar solidno bero proračunskih dohodkov, ki smo jo zaslužili davkoplačevalci, na veliko zapravlja za nevladne organizacije in utopične ter nezanesljive obnovljive vire energije.
