Piše: M. B.
Vlada je včeraj dala soglasje k razpisu za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za študijsko leto 2021/22. Skupaj bo na voljo 18.520 vpisnih mest za vpis v 1. letnik za redni in izredni študij, so sporočili po današnji seji vlade. Vlada je povečala število mest na medicinskih fakultetah in na ljubljanski fakulteti za računalništvo. Za slovenske državljane in državljane držav Evropske unije (EU) bo na voljo 16.155 mest. Rednim študentom bo namenjenih 14.088 mest, izrednim pa 2157 mest. Predsednik vlade Janez Janša je ob tem na twitterju zapisal: »Povečali smo število vpisnih mest na medicino in računalništvo ter zastavili reformo financiranja visokega šolstva.«
Za vpis v višji letnik po merilih za prehode oziroma pod pogoji za hitrejše napredovanje bo na voljo 4643,5 vpisnih mest, in sicer 2887 mest za redni študij in 1756,5 mest za izredni študij. Pri tem je visokošolskim zavodom omogočeno tudi, da glede na dejanski vpis v preteklih študijskih letih z vpisom študentom v višjih letnikih dosežejo kvoto mest odobrenih za vpis v 1. letnik za pretekle generacije.
Za vzporedni vpis in vpis na mesta za diplomante bo na voljo 728 vpisnih mest, in sicer 551 mest za redni študij in 177 mest za izredni študij. Za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce iz držav, ki niso članice EU, pa bo namenjenih 2365 vpisnih mest. Rednim študentom bo namenjenih 1741 mest, izrednim pa 624.
V primerjavi z lanskim razpisom visokošolski zavodi razpisujejo 43 vpisnih mest več za redni študij. Število vpisnih mest za izredni študij se zmanjšuje, in sicer za 154 vpisnih mest. Skupno število razpisanih vpisnih mest je glede na predlog razpisa za študijsko leto 2020/2021 tako manjše za 120 vpisnih mest.
Povečujejo se predlagana vpisna mesta za vpis v 1. letnik za študijsko leto 2021/2022 za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce iz držav nečlanic EU v primerjavi z lanskim letom, in sicer za 88 vpisnih mest. “Predlagano višje število vpisnih mest za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce iz držav, ki niso članice EU je posledica povečanih aktivnosti, ki jih visokošolski zavodi v zadnjih letih usmerjajo v internacionalizacijo in v povečano sodelovanje s tujimi trgi,” so pojasnili na vladi.
Vpisna mesta razpisujejo štirje javni visokošolski zavodi – Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu – ter 10 zasebnih visokošolskih zavodov s koncesijo. Gre za Univerzo v Novi Gorici, Novo Univerzo, Univerzo v Novem mestu, Fakulteto za dizajn, samostojni visokošolski zavod, pridružena članica Univerze na Primorskem, Fakulteto za tehnologijo polimerov, Fakulteto za uporabne družbene študije v Novi Gorici, Fakulteto za zdravstvo Angele Boškin, Gea College – Fakulteto za podjetništvo, Mednarodno fakulteta za družbene in poslovne študije ter Visoko šolo za varstvo okolja.
Razpisana sta tudi dva nova študijska programa. Univerza na Primorskem prvič razpisuje nov univerzitetni študijski program vizualne umetnosti in oblikovanje, Univerza v Mariboru pa prvič razpisuje nov univerzitetni študijski program dentalna medicina.
Nekateri študijski programi se bodo preimenovali. Na Univerzi v Ljubljani se bo tako visokošolski strokovni študijski program fizikalna merilna tehnika, ki ga izvaja fakultete za matematiko in fiziko, imenoval aplikativna fizika. Univerzitetni študijski program nemcistika, ki se ga poučuje na filozofski fakulteti, pa se preimenuje v germanistika. Na Univerzi v Mariboru pa bodo univerzitetni študijski program tehniško varstvo okolja, ki ga izvaja fakulteta za strojništvo, preimenoval v okoljsko inženirstvo.
Na ljubljanski filozofski fakulteti se bodo z namenom racionalizacije števila študijskih programov obstoječi študijski programi vsebinsko smiselno združili v manjše število programov z več smermi. Večina programov, ki so bili akreditirani kot eno in dvopredmetni študijski programi istega strokovnega področja, se je združila v en program z uvedbo dveh smeri. Dvopredmetni programi, ki niso imeli vsebinsko primerljivega enopredmetnega programa, so ostali dvopredmetni programi. Hkrati je bila kot smer v eno ali dvopredmetnem programu uvedena tudi eno oz. dvopredmetna pedagoška smer.
Na vladi so sicer še zapisali, da so po naknadnem posvetovanju s fakultetami povečali število mest na nekaterih programih. Tako se bo na ljubljansko fakulteto za računalništvo in informatiko na univerziteten študij lahko vpisalo 170 namesto 150 oseb, na visokošolski 165 namesto 145, na magistrski študij pa 40 namesto 30. Na ljubljanski medicinski fakulteti so število mest iz 165 povečali na 205, na mariborski pa iz 96 na 106.
Ministrstvo za izobraževanje in ministrstvo za zdravje bosta zagotovila vsem trem fakultetam vsa potrebna dodatna sredstva ter pomoč pri zagotavljanju ostalih potrebnih pogojev za realizacijo povečanega vpisa.
Skratka, vlada je namenila dodatna mesta za vpis na računalništvo in informatiko ter na medicino, kar pomeni, da je šla naproti gospodarstvu in zdravstvu, ki nujno potrebuje dodatne računalničarje, informatike in zdravnike. S tem pa povečuje slovensko sposobnost za odgovor na izzive, s katerimi se v zadnjih letih sooča Slovenija.
Ob tem je jasno, da bi se morali vsi tisti (leva opozicija, dominantni levičarski mediji in politični aktivisti z nekaterih fakultet), ki so ideološko politikantsko napadali vlado zaradi domnevnega »zadrževanja razpisa« zamisliti sami nad seboj, saj sploh ne razumejo, kaj so potrebe Slovenije in njenih državljanov.
Vodja vladne strokovne svetovalne skupine dr. Matej Lahovnik je zato ob tem na twitterju zapisal: »Dvomim, da je bil kateri dijak v stiski, ker si je vlada vzela nekaj dni za proučitev gradiva, vem pa, da se bo 50-im izpolnila življenjska želja študirati medicino, ki se jim sicer ne bi in da je to dobro za SLO.«
