Piše: C. R.
Senat višjega sodišča v Ljubljani je danes obravnaval pritožbo obrambe na obsodilno sodbo libanonskemu znanstveniku Michelu Stephanu, ki ga je ljubljansko okrožno sodišče oktobra lani spoznalo za krivega napeljevanja k umoru in mu prisodilo 16 let zapora. Višje sodišče bo sodbo izdalo pisno.
Stephana so leta 2017 priprli zaradi napeljevanja Iračana Alija H. R. R. k umoru Janeza Plavca, enega od vodilnih na Kemijskem inštitutu, kjer je bil nekaj časa zaposlen tudi Stephan. Poleti 2020 ga je sodišče obsodilo na osemletno zaporno kazen. Ključna priča, ki je pripeljala do obsodbe, je bil Iračan, ki naj bi ga Stephan napeljeval k umoru Plavca, a se je raje odločil zadevo prijaviti policiji.
Zato naj bi Stephan, ko je v priporu čakal na sojenje v zadevi Plavec, načrtoval tudi umor Iračana. Za umor Iračana, sicer prosilca za azil, naj bi Stephan ponujal 30.000 evrov sojetnikoma v ljubljanskem zaporu A. K. in M. Š., slednji naj bi imel nalogo priskrbeti izvajalce umora zunaj zapora. A je A. K. njegov domnevni načrt razkril policiji, enako naj bi storil tudi M. Š., ki naj bi prav tako vedel za Stephanov načrt. Stephan naj bi imel za umor pripravljene tudi številne scenarije.
Po mnenju obrambe, ki se zoper sodbo prvostopenjskega sodišča med drugim pritožuje zaradi bistvenih kršitev kazenskega postopka in pravice do obrambe ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, se je sodišče pri obsodbi preveč naslanjalo na izpovedi A. K. in M. Š. Stephan je bil obsojen izključno na podlagi izpovedb sojetnikov in zapiskov A. K, drugih dokazov za očitana kazniva dejanja ni, je danes med drugim poudaril Stephanov zagovornik Gorazd Fišer.
Obramba dvomi tudi v verodostojnost obeh prič. Glede izpovedbe M. Š, da sta med sprehodom v ljubljanskem zaporu k njemu pristopila A. K. in Stephan in se pozanimala, ali pozna koga, ki bi lahko izvršil umor, je obramba namreč kasneje s pomočjo posnetkov videonadzornih kamer ugotovila, da Stephana na omenjenem sprehodu ni bilo, je poudaril Fišer. Tudi sicer se je Stephan sprehodov v priporu le redko udeleževal, je dodal.
Spomnil je tudi na izpoved M. Š., da je iz pripora klical na številko 113 in policiji prijavil Stephana zaradi napeljevanja k umoru, a so na operativno-komunikacijskem centru (OKC) kasneje ugotovili, da klica v arhivu ni. Neverjetno bi bilo, da OKC tega ne bi zabeležil, je med drugim menil Fišer. Glede A. K. pa obramba meni, da je želel od Stephana zgolj izvabiti denar, “a se to ni zgodilo,” je poudaril Fišer. Opozoril je, da je bila obramba v tej zadevi zelo težka, saj je šlo “za besedo proti besedi.”
Stephanov zagovornik Milan Krstič pa je opozoril, da tudi neuspelo napeljevanje k umoru pomeni kontakt med napeljevalcem in storilcem. To se v tem primeru ni zgodilo, je poudaril Krstič. Obramba je danes ponovno predlagala razveljavitev sodbe prvostopenjskega sodišča.
Tožilka Ana Kirn je opozorila, da si je obramba že med sojenjem na prvostopenjskem sodišču prizadevala, da bi A. K. in M. Š prikazala kot neverodostojni priči, obrambi je očitala tudi onemogočanje obrambe in ponovno preverjanje že preverjenih dejstev. Tožilstvo zato predlaga, da pritožbi obeh zagovornikov zavrže, glede kazenske sankcije pa meni, da je primerna, “celo na spodnji meji kazenskega okvirja,” je danes poudarila Kirn.
Oktobra lani je sodišče Stephana spoznalo za krivega napeljevanja k umoru in mu prisodilo 16 let zapora. Ker pa je bil Stephan zaradi napeljevanja k uboju (med sojenjem je tožilstvo obtožbo za napeljevanje k umoru prekvalificiralo v napeljevanje k uboju) enkrat že obsojen na osemletno zaporno kazen, je bil enotno obsojen na 23 let in osem mesecev zapora. Stephana je sodni senat obsodil tudi na izgon iz države za obdobje petih let po prestani zaporni kazni, saj so presodili, da bi njegova prisotnost ogrožala javno varnost.
