Piše: Janja S.
»Ni več vprašanje, kakšno vlogo naj ima Turčija znotraj Nata, ampak vprašanje, ali Turčija še spada v zvezo Nato,« je za poljsko nacionalno televizijo TVP dejal urednik Demokracije Jože Biščak.
Poljska nacionalna televizija je konec tedna pripravila oddajo, ki je govorila o vlogi Turčije v Natu in možnosti njene vključitve v Evropsko unijo. Še pred kratkim je kazalo, da bo Turčija, ki je članica Nata, kmalu postala nova članica EU. Postavljena je bila za zgled drugim islamskim državam: bila je možna sekularna demokracija. A Turčija danes Evropi grozi z novimi valovi nezakonitega priseljevanja, očitajo ji spogledovanje z Rusijo, nasprotnico Nata, od sekularne demokracije, o kateri je sanjal Ataturk, ni ostalo veliko. Bo Turčija uničila ali rešila Zahod?
V oddaji so sodelovali dr. Beata Górka-Winter, strokovnjakinja za varnost (Fakulteta za politične vede in mednarodne odnose, Univerza v Varšavi), Jan Wójcik, kolumnist, specialist za ekstremizem in mednarodne odnose, direktor Fundacije Varnost za svobodo, prof. dr. Martin van Creveld, zgodovinar in najuglednejši vojaški teoretik zadnjega pol stoletja, Jože Biščak, novinar, in urednik revije Demokracija.
V oddaji z naslovom Bo Turčija uničila ali rešila Zahod? so sogovorniki imeli resne pomisleke, ali Turčija še spada v Evropsko unijo in Nato. Biščak je dejal, da je treba Turčiji priznati njeno vlogo v času hladne vojne, ko je kot dolgoletna zaveznica ZDA in članica Nata igrala pomembno in občutljivo vlogo pri ohranjanju miru ter obrambi demokratičnega zahoda in Bližnjega vzhoda pred nekdanjo Sovjetsko zvezo. »Ta vloga Turčije je nesporna. Toda v tistem času se je zdelo, da Turčija sprejema zahodne vrednote in bi se zato lahko še bolj približala Zahodni Evropi. Danes temu ni več tako. Turčija ima še vedno zelo pomembno geopolitično vlogo, čeprav glavna nevarnost ne prihaja več iz Rusije. Interesi Rusije so danes bolj usmerjeni v Srednjo Evropo, kot pa k Turčiji,« je povedal Biščak.
Po njegovo je danes glavni izziv Nata, kako urediti odnose znotraj zveze, saj se povečuje število sporov med zahodnimi zaveznicami in Turčijo. »Turčija namreč postaja vse bolj napadalna in agresivna. Tako zelo, da sta denimo nedavno Francija in Grčija sklenili obrambni sporazum, ki je usmerjen proti vse bolj napadalni Erdoganovi Turčiji v vzhodnem Sredozemlju. Prav lahko se zgodi, da pride do vojaškega spopada. To najeda odnose znotraj članic Nata in utegne povzročiti resno škodo zavezništvu. Erdogan je tudi zavrnil, da Turčija podpre načrte Nata za obrambo baltskih držav,« je dejal Biščak in menil, da ni več vprašanje, kakšno vlogo naj ima Turčija znotraj Nata, ampak vprašanje, ali Turčija še spada v zvezo Nato. Kulturne razlike med Zahodom in Turčijo so postale prevelike in prav lahko se Turčija izkaže za trojanskega konja islama, je zaključil Biščak.
Oddajo si lahko ogledate TUKAJ.
