Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
“Če nekomu, ki je zunanji minister rečeš, da je obrtnik, potem verjetno gre za neko osebno žalitev”, je v odzivu na napad s strani evropskega poslanca Milana Brgleza dejal Anže Logar. Brglez se je namreč na soočenju N1 lotil Logarja in ga brez kakršnih koli osnove okrcal, kako naj bi delo zunanjega ministra opravljal kot obrtnik in izpolnjeval ukaze nekdanjega premierja Janeza Janše.
Predsedniški kandidat koalicijskih strank SD in Gibanje Svoboda Milan Brglez poskuša na vsak način oblatiti svoje protikandidate, da javnost odvrne od afere v zvezi s Šahovsko zvezo Slovenije. Anže Logar, ki je na ponosen na dosežke, ki jih je dosegel v vlogi zunanjega ministra, je povedal, da resnično ne razume, zakaj je moral Brglez tak izraz uporabiti za zunanjega ministra. “Še posebej zato, ker menim, da moramo v Sloveniji vsi, ki smo na odgovornih funkcijah sodelovati. Da ne sme evropski poslanec žaliti ministra ali pa minister žaliti evropskega poslanca in tako naprej”.
Logar je poudaril prepričanje, da v zunanji politiki, ki je bolj na očeh tretjih držav, veleposlanikov, zunanjih ministrov in tistih, ki imajo interakcijo z državo, smiselno ohraniti dostojno kulturo dialoga. Brglez je na očitek Logarja, da ga je z oznako obrtnika, užalil, dejal, da to ne drži. “Nikogar ne žalim. Pojasnjujem razliko med tistim kar je počel kot vodja diplomacije, diplomacija pa je po definiciji tudi obrt, tisti del je bil opravljen v redu. Kadar se je zalomilo, je ko je bilo navodilo z vrha ali je bilo potrebno braniti lik ali tisto kar je v odnosu do evropskih institucij počel sam Janez Janša,” je povedal Brglez. Nato pa se je Brglezu seveda zataknilo, da bi svojo trditev tudi podprl z dejstvi.
Ker njegovo pojasnilo z izmikanjem, nejasnimi navedbami in jecljanjem več kot očitno dokazujejo, da si Brglez očitek zgolj izmislil z namenom nabiranja političnih točk, ne čudi, da se je nabralo kup kritičnih komentarjev: “Če izrečete, da je nekdo naredil nekaj narobe, v sodstvu in v obligacijah in v splošnem obstaja pravilo, da morate povedati kdaj, kje in kaj je nekdo naredil narobe. Ja. Morate”; “Pa dobr, no. Takole neosnovano blatenje je blamaža za občinskega svetnika majhne občine, tip pa kandidira za predsednika države!”; “Brglez ni oseba za izvolitev !!!!!!!”; “Brglez očitno boluje za janšofobijo, kar seveda ni greh, je bolezen. Greh pa je, da se obrača in izkorišča v volilnem boju druge bolnike z janšofobijo! To je pa pokvarjeno, da želi zmagati z glasovi bolnikov.”; “Brglez najprej obsodi potem pa nima argumenta. Bi pa raziskal”.
Z neosnovanimi kritikami si Brglez le znižuje kredibilnost, ne pa nabira političnih točk. Za marsikoga je bilo že dovolj zgovorno jeclanje okrog afere Šahovska zveza Slovenije, ko je ta sveto zatrjeval, kako zapisnik Šahovske zveze ne obstaja, sponzorska pogodba pa, da ne pogojuje sponzoriranja s tem, da mora biti izvoljen za funkcijo šefa Zveze. Jasno je namreč, da je Brglez grdo zavajal celotno slovensko javnost, saj je bila pogodba vezana na to, da mora biti izvoljen. Še posebej pa zgovorna Brglezova drža, ki jo je ta izkazal, ko si ni upal obsoditi ljubljanskega župana Zorana Jankovića zaradi njegovih očitnih nečednosti v zvezi z zadevo farmacevtka, sicer pa naj bi obsojal spolno nasilje nad ženskami.
