Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv)
Kmečki upor, ki se je začel na Nizozemskem zaradi vsiljevanja zelene agende, ki bi bankrotirala vsaj 30 odstotkov živinorejcev, se seli v druge evropske države. Najprej so se jim pridružili kmetje v Španiji, sedaj še v Nemčiji, Italiji in na Poljskem. “Nismo sužnji, mi smo kmetje,” razglašajo in opozarjajo oblasti, naj ne grize roke, ki jih hrani.
Že pretekli teden smo poročali o protestih, ki so jih nizozemski kmeti organizirali proti Ruttejevi liberalni vladi, ki namerava zmanjšati količino izpustov dušikovega oksida za 40 odstotkov na račun dobesednega obubožanja lastnih kmetov. Isti čas so začeli protestirati španski kmetje, ki so od vlade zahtevali, naj vendarle nekaj stori na področju visokih cen goriva in elektrike, ki si je ne morejo več privoščiti.
Sedaj so se jim pridružili še kmetje v Nemčiji, ki so prepričani, da se bo globalistična zelena agenda, za katero ni nihče glasoval, prej ali slej preselila tudi k njim.
Proteste so organizirali tudi italijanski kmetje, ki svoji vladi sporočajo: “Nismo sužnji, mi smo kmetje. Ne moremo preživeti.”
Lahko nekaj podobnega pričakujemo v Sloveniji?
Ob vseevropskem kmečkem uporu se zastavlja vprašanje, ali se bodo tudi slovenski kmetje postavili po robu vladi Roberta Goloba, ki jih v kriznih razmerah namerava izdatno obdavčiti v dvigom katastrskega dohodka, med kmeti pa so se pojavila špekulacije o žaljivo nizki odkupni ceni pšenice, ki jo namerava vlada odkupiti od kmetov prek Zavoda za blagovne rezerve.
