Piše: Spletni časopis
“Najprej bi se rad zahvalil predsedniku Bidnu, prijatelju Joeju, za čas, ki nam ga je namenil, ne samo danes, ampak tudi v preteklosti. Predvsem pa bi se rad zahvalil za njegovo prijateljstvo in zaupanje, ki ga zmeraj izkazuje do Slovenije. Verjamem, da bo tudi zaradi tega naše sodelovanje v bodoče še boljše.”
To je Robert Golob povedal po srečanju z ameriškem predsednikom Joe Bidnom. Ob delovnem obisku v ZDA je bila v vladni delegaciji tudi premierjeva spremljevalka Tina Gaber, ki pa se ne pojavlja na posnetkih ob in po srečanjih, ki so jih posredovali iz vlade.
Golob je po srečanju povedal še, “da takrat, ko temeljijo odnosi na prijateljstvu in na zaupanju ni nič nemogoče”. Dokaz za to bi naj bilo tudi to, da se dve tako različni državi enakopravno pogovarjata o prihodnosti. Ocenil pa je še, “da bo imela Slovenija, tudi zaradi tega obiska, v bodoče odprta marsikatera vrata in da bomo to priložnost vsi skupaj, naše gospodarstvo, raziskovalci in naši umetniki ustrezno izkoristili.”
Tina Gaber je na omrežju FB iz ZDA objavila sporočilo o zavezi k zmanjševanju onesnaževanja, čeprav najbrž nima pristojnosti sklepati zavez za državo. Če se je ona osebno mednarodno zavezala k čemu, pa to ni zelo pomembno, lahko je pa zanimivo. Naše političarke se pogosto zavezujejo k boju za čisto vodo, boljše okolje in to tudi tiste, ki imajo formalno oblast.
Srečanje Goloba z Bidnom je bilo manj kot mesec dni po obisku direktorja CIE Williama Burnsa pri direktorju Sove Jošku Kadivniku, ki je bil posledica sodelovanja pri izmenjavi ruskih vohunov in morilcev po Zahodu z Rusijo. Vladimir Putin je v izmenjavi vrnitev domov iz zaporov omogočil tudi 32 letnemu ameriškemu novinarju Evanu Gershkovichu, ki so ga v Rusiji prijeli, da bi naj vohunil, ko je kot novinar delal za Wall Street Journal, na Zahod pa je v izmenjavi Putin poslal tudi v Rusiji zaprte nasprotnike svojega režima. Takšne izmenjave so bila v preteklosti nazadnje, ko je še obstaja komunistična Sovjetska zveza in kažejo zaostrene odnose in vračanje v preteklost, kar skuša Putin obnoviti nekdanji Sovjetski imperij z napadi na sosednje države. Nazadnje z okupacijo Krima in potem poskusom vojaške podreditve celotne Ukrajine, kar mu doslej še ni uspelo.
Srečanje z Bidnom je imelo tudi nenavadno noto, Slovenija velja namreč za državo, ki se je v konfliktu na Bližnjem vzhodu postavila na stran islamskih diktatur, katerih cilj je uničenje Izraela, veljajo pa za zaveznice Moskve. Po brutalnih terorističnih napadih iz Gaze in zajetju velikega števila talcev, ki so jim sledila obsežna raketiranja tudi iz Libanona, za dogodki pa je bil Iran, je naša država priznala Palestino, naši politiki, denimo evropski poslanec vladne SD Matjaž Nemec in celotna vladna Levica pa se zavzemaj za ostre sankcije proti Izraelu, obrambo Izraela, da jih ne bi izbrisali, pa razglašajo za genocid. ZDA so ob državah Zahodne Evrope, denimo Nemčijo, glavni zaveznik Izraela v konfliktih, ki tam trajajo že desetletja. Slovenska politika je bližje nekdanji jugoslovanski.
Srečanje z Bidnom je med simpatizerji sedanje vlade z leve zaradi tega sprožilo tudi precej kritičnih odzivov.
Skupna točka ZDA in Slovenije je le, da je v konfliktu treba zagotoviti pomoč civilistom.
To je bil prvi delovni obisk v ZDA po srečanju Janeza Janše in Georga W. Busha leta 2006, pred tem je bil na podobnem obisku dvakrat Janez Drnovšek, ki se je prvič srečal z Billom Clintonom, drugič z Bushem.
