Piše: Lucija Kavčič
Novela zakona o vrtcih, ki jo je Državni zbor RS sprejel na 114. izredni seji 6. oktobra in ki bi povzročila sistematično zapiranje zasebnih vrtcev ter ukinila t. i. fleksibilni normativ, je začasno ustavljena. Državni svet RS je na 21. izredni seji namreč nanjo izglasoval odložilni veto.
Državni svetniki so predlog odložilnega veta podprli s 16 glasovi ZA in s 6 PROTI, DS RS pa je o odložilnem vetu na novelo zakona o vrtcih (ZVrt-H) odločal na pobudo Interesne skupine lokalnih interesov, ki jo vodi državni svetnik Milan Ozimič. Slovenski vrtci bi morali biti temelj enakih možnosti za vse otroke ne glede na socialno-ekonomski položaj družin, vendar pa to ne bo več tako, če bo obveljala novela o vrtcih, ki med drugim ukinja tudi financiranje zasebnih vrtcev.
Premierjeva ironija
Golobova vlada ima bolj kakor vse leve vlade doslej težave z zasebnim na kateremkoli področju, je za Demokracijo dejala poslanka SDS Alenka Jeraj. »Na gospodarstvo se spravljajo od prvega dne, predsednik Vlade RS podjetnike pošilja na Hrvaško, potem so nadaljevali s preganjanjem vsega zasebnega v zdravstvu in povzročili kolaps sistema, sedaj s tem nadaljujejo v vzgoji in izobraževanju,« je še dejala Jerajeva in potrdila, da bo novela zakona o vrtcih, če jo uveljavijo, v nekaj letih povzročila propad zasebnih vrtcev in odpuščanje zaposlenih, ki jih je več kot 600, ter dodala, da je posebej ironično, da je prav Robert Golob, ki sedaj onemogoča zasebne vrtce, v času svoje poslovne kariere ustanovil zasebni vrtec Hiša otrok Sonček, v letih 2010–2012 je Istrabenz v ta vrtec nakazal kar 136.000 evrov, direktorica vrtca pa je bila tedanja Golobova žena.
Fleksibilni normativ
Predlagateljica veta na novelo zakona o vrtcih, ki ga je DS RS izglasoval, je opozorila predvsem na sporno določbo 3. člena novele zakona, s katerim se s 1. septembrom 2030 ukinja možnost občin, da začasno povečajo število otrok v oddelku (t. i. fleksibilni normativ, ki je v uporabi od leta 2003), ker to pomeni neposreden poseg v avtonomijo lokalne samouprave, saj občinam odvzema pravico, da same racionalno prilagajajo organizacijo vrtcev dejanskim prostorskim, kadrovskim in demografskim razmeram. S tem se ogroža finančna vzdržnost sistema predšolske vzgoje, pravi predlagateljica veta, sprejemanje novele zakona pa je bilo nasprotju z načelom demokratične participacije, saj so bile občine kot ključni deležniki v postopku popolnoma izključene.
Vpliv na cene vrtcev
Demografske napovedi kažejo, da se bo število otrok v vrtcih v prihodnjih letih na ravni države zmanjšalo za približno 3.000 otrok, vendar to ne bo po vseh občinah enakomerno. Posledice ukinitve fleksibilnega normativa bodo zato resne na finančnem in organizacijskem področju: nekatere občine bodo morale zapirati oddelke, druge bodo imele premalo prostora in kadra, zelo mogoče pa je tudi, da bodo otroci v nekaterih krajih ostali brez možnosti vključitve v javni vrtec. Te občine bodo morale vlagati v nove prostore in zaposlovati dodatne strokovne delavce, kar bi pomenilo dodatnih 60 milijonov evrov letnih stroškov, to pa bo vplivalo na cene vrtcev in občinske proračune ter seveda tudi na starše, ki bodo morali za vrtec plačevati več.
Občinam jemlje avtonomijo
Pobudnica za sprejetje odložilnega veta na novelo zakona o vrtcih opozarja tudi, da novela ne upošteva opozoril občin glede ureditve financiranja zasebnih vrtcev. »Čeprav 11. člen ZVrt-H občinam formalno omogoča odločanje o (ne)financiranju zasebnih vrtcev, jim v resnici jemlje avtonomijo in dodatno posega v njihove pristojnosti,« opozarja Interesna skupina lokalnih interesov. Državni svet RS je torej sprejel odložilni veto na sporno novelo o vrtcih in zahteva, da državni zbor znova odloča o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih (ZVrt-H), ter ga pozval, da ob vnovičnem glasovanju zakonsko novelo zavrne.
Zapiranje in brezposelnost
Potem ko je državni zbor potrdil novelo o zakona o vrtcih, se je pred 21. izredno sejo Državnega sveta RS še enkrat oglasilo Združenje direktorjev zasebnih vrtcev (ZDZV), ki je sicer poleg Združenja staršev otrok v zasebnih vrtcih in Združenja zasebnih vrtcev Slovenije eden od deležnikov, ki jih je Golobova vlada pri pripravi novele zakona o vrtcih sistematično preslišala. Predsednica ZDZV Hojka Oman je v sporočilu za javnost zapisala, da sprejeta novela zakona o vrtcih pomeni sistemsko zapiranje majhnih zasebnih vrtcev in kratenje izbire staršem, ter napovedala, da bo ZDZV uporabilo vsa pravna in institucionalna sredstva za zaščito vrtcev, zaposlenih in pravic staršev: »Ne bomo dopustili, da se desetletja dobrega dela zbrišejo z eno samo politično potezo!« Sprejetje novele zakona o vrtcih bi namreč imelo uničujoče posledice za predšolsko vzgojo v Sloveniji, predvsem pa za zasebne vrtce, ki dobro delajo že desetletja in dopolnjujejo javno mrežo, bijejo plat zvona pri ZDZV in opozarjajo, da novela v štirih letih neposredno zapira kar 37 zasebnih vrtcev, ki imajo manj kot štiri oddelke – to pomeni več kot tretjino vseh zasebnih vrtcev v Sloveniji. Po 1. septembru 2030 bodo občine lahko samo na podlagi projekcij, ne pa dejstev, odločile, da otrok v manjših vrtcih, tudi če bodo izvajali lasten program – ne bodo sofinancirale. In če bo novela kljub odložilnemu vetu nazadnje sprejeta, bo z zaprtjem zasebnih vrtcev brez zaposlitve ostalo vsaj 200 strokovnih delavcev, izkušenih in visoko usposobljenih vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev torej, ne da bi poleg šteli tudi tehnični kader.
Problem s koncesijami
V isti koš bo, če novela obstane, padlo še 11 zasebnih vrtcev, ki za zdaj še imajo koncesijo, a se bodo ravno tako morali zapreti, ko jim potečejo koncesijske pogodbe. Po noveli zakona občine namreč ne bodo več smele razpisovati koncesij, če bodo imele v svojih javnih vrtcih prosta mesta, kar v praksi pomeni konec sodelovanja zasebnih vrtcev v javni mreži, poudarjajo v ZDZV in opozarjajo, da koncesija ni enako kot financiranje po 34. členu Zakona o vrtcih. Financiranje po tem členu pomeni le sofinanciranje progama vrtca v višini 85 odstotkov cene, kar je pravica staršev, ki jo uveljavljajo kot pravico iz javnih sredstev – vrtec v tem primeru v njihovem imenu le izstavi račun občini. Javni vrtec prav tako izstavi račun občini, ki je zavezanka za plačilo, in to za 100 odstotkov cene. »Zasebni vrtci smo za občine bistveno cenejši,« pojasnjujejo pri ZDZV.
Starši brez možnosti izbire
S sprejetjem novele zakonodajalec resno krši pravico staršev do izbire, še opozarja ZDZV, saj bo številnim staršem odvzeta možnost, da za svojega otroka izberejo manjši, bolj oseben in pogosto bolj prilagodljiv zasebni vrtec, vključen v lokalno okolje in usmerjen v kakovostne odnose. Namesto da bi spodbujala raznolikost in kakovost v predšolski vzgoji ter se ukvarjala s padanjem rodnosti, gre vlada v smer centralizacije, izključevanja in ustvarjanja razlik med otroki, poudarja ZDZV. Pravica do izbire mora biti pogojena s subvencijo, sicer ni pravica, in novela zakona o vrtcih bo povzročila, da bodo nekateri otroci v istem vrtcu iz različnih občin do subvencije upravičeni, drugi, večina, pa ne. Zasebni vrtci za večino ljudi torej ne bodo več dosegljivi.
Pravica izbire ni privilegij
Da pravica izbire ne sme biti privilegij, menijo tudi v Združenju zasebnih vrtcev Slovenije (ZZVS). Zakon in ustava pravita, da imajo starši pravico do izbire. A izbira brez sofinanciranja in brez možnosti, da bi si večina staršev to lahko privoščila, ni izbira, ampak je le navidezna ponudba. »Vsi vrtci smo del javne mreže. Vsi delujemo skladno z zakonodajo in vsi smo pod nadzorom. Sistem deluje. Do sedaj. Sprejete spremembe na široko odpirajo vrata eliti in uzakonjajo, da si lahko zasebni vrtec privoščijo samo bogati. Za druge so tu občinski vrtci ne glede na to, ali imajo prostor, ne glede na to, ali so dobri in ne glede na to, ali so za starše sprejemljivi,« pravijo v ZZVS in dodajajo, da novi svobodi, v kateri nimaš izbire, če ne moreš plačati, ostro nasprotujejo in da je neenakost otrok razkroj načela pravičnosti. »Spoštovane sodržavljane vabimo, da skupaj presežemo delitve, da se ne uklanjamo levi in desni polarizaciji, ampak stopimo skupaj v dobro otrok in v dobro družin. Sprejmimo različnost, sprejmimo drugačnost in sprejmimo, da smo si med sabo različni. Da lahko imamo vsak svoje mnenje, a da smo vsi enako vredni. Zato je nujno, da omenjeni zakon v nadaljnjih korakih zavrnemo!« so še zapisali v ZZVS.
Slaba novela
»Novela zakona o vrtcih je slaba, z vsakim amandmajem pa so zakon samo slabšali. Še zadnje pol ure pred sprejetjem so vložili nov amandma, kar jasno kaže, da zadeva ni premišljena in domišljena, ampak da se dela vse na horuk,« pravi poslanka Alenka Jeraj. Zato je poslanska skupina SDS predlagala, da zakon začne veljati 31. avgusta 2026, da bi imela Vlada RS in Ministrstvo RS za vzgojo in izobraževanje čas za vnovični razmislek ter da ne rušijo sistema, ki deluje. »S tem dajemo prihodnji vladi dovolj časa, da neumnosti iz novele zakona o vrtcih ukine, še preden bi začele veljati in bi zrušile še sistem predšolskega varstva, kot se ruši zdravstveni sistem, ki ga s slabimi ukrepi ta koalicija uničuje. Vsak teden se zapre kak oddelek, napovedujejo se celo zapiranja urgentnih centrov. Ne dovolimo, da se nam to zgodi še na področju predšolske vzgoje!« je sklenila poslanka SDS Alenka Jeraj.
