Piše: C. R., STA
Sezono respiratornih obolenj, ki lahko poslabšajo zdravstveno stanje kroničnih bolnikov, v teh dneh močno občutijo v urgentnih centrih po državi. Ob vsesplošni slabši dostopnosti do primarne ravni zdravstva namreč beležijo velik pritisk bolnikov. Medtem na ministrstvu za zdravje menda sistemske rešitve iščejo že od prevzema mandata, a jih ni še na vidiku.
Za letošnjo sezono je značilen zgodnji in hud porast obolenj, podobnih gripi. Močnejša kot prejšnja leta je tudi sezona okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), ki še traja, ne smemo pozabiti niti na bolnike s covidom-19, pojasnjuje infektologinja Bojana Beović.
Vse to se odraža v urgentnih centrih po državi, ki velik naval pripisujejo tudi slabši dostopnosti do družinskih zdravnikov na primarni ravni zdravstva, zaradi kater tudi posamezniki z nenujnimi zdravstvenimi stanji pomoč pogosto iščejo na urgencah.
Na internistični prvi pomoči (IPP) Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so samo preteklo nedeljo obravnavali 300 bolnikov, v povprečju pa vsak dan v zadnjem času okoli 100, največ ponoči. Kot poudarjajo, takšne gneče ne pomnijo.
Razmere so zaostrene tudi v enoti Splošne nujne medicinske pomoči (SNMP) Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana, ki deluje v prostorih urgence UKC. Od prejšnjega petka do nedelje so denimo samo v ambulanti SNMP brez vštetih terenskih posredovanj obravnavali 825 bolnikov, kar je 55 odstotkov več kot v enakem obdobju pred letom dni, ko so obravnavali 532 bolnikov.
Ker zaradi gneče nenujni bolniki na obravnavajo čakajo več ur, prihaja do vedno pogostejših izpadov, izsiljevanja, tudi groženj s streljanjem, so še opozorili.
Sezone gripe vsaj v UKC Ljubljana po navedbah infektologinje Beović poznajo že iz preteklih let, ko so se morali dodatno organizirati in odpreti oddelke na drugih lokacijah. Tudi zdaj se bo treba ustrezno odzvati, poleg tega pa razmišljati, kako bi zdravstvo naredili bolj odporno na taka nihanja, je pozvala.
Znatno večje obremenitve beležijo tudi v urgentnem centru UKC Maribor. Bolniki do obravnave v mariborskem urgentnem centru po besedah zdravnika Andreja Hohneca načeloma še prihajajo v predpisanih časovnih okvirjih, a so lahko časi čakanja na proste bolnišnice postelje zelo dolgi.
Ob tem je navedel primer bolnika s pridruženo gripo, ki je v urgentni center prišel ob 2. uri minulo noč, a bo na oddelek zaradi pomanjkanja postelj najverjetneje sprejet šele popoldne. “Ko se bo sezona gripe popolnoma razvila, pričakujemo, da bo tega še več,” je opozoril. Bojijo se, da v nekem trenutku tudi na urgenci ne bi imeli proste postelje.
S podobnimi težavami se soočajo tudi v UKC Ljubljana, kjer so na infekcijski kliniki zato odprli dodatne kapacitete, ki pa so se takoj zapolnile.
Zaradi povečanega navala bolnikov so nekaj dodatnih postelj zagotovili tudi v Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik, kolikor je bilo možno, saj se soočajo s pomanjkanjem osebja zaradi bolezni, nege otrok ter porodniških in daljših bolniških odsotnosti. Od 5. decembra v urgentni ambulanti tedensko obravnavajo 50 odstotkov bolnikov več, kot so jih v tednih pred tem.
Z ministrstva za zdravje so sporočili, da rešitve za ureditev področja iščejo že od prevzema mandata. V tem času da so opravili številne sestanke in opravili več srečanj, kot tudi sprejeli interventne ukrepe, dolgoročne rešitve pa so v sistemskih spremembah. Več bodo predstavili na novinarski konferenci prihodnji petek.
Ob vprašanju, kdaj naj se bolniki le odpravijo na urgenco in naj ne ostajajo doma, infektologinja Beović izpostavlja bolnike z visoko vročino, ki vztraja in je ni mogoče zmanjšati z zdravili, dostopnimi v lekarnah. Nadalje so v tej skupini bolniki s poslabšanjem kronične bolezni, denimo kronične pljučne bolezni s težkim dihanjem in pomanjkanjem zraka in srčnih obolenj s težavami z dihanjem in morda z bolečino v prsnem košu. Mlajši človek z visoko vročino in bolečinami denimo v mišicah, ki nima kronične bolezni, si lahko medtem sam pomaga z zdravili proti vročini in proti bolečinam v mišicah, tako da odhod na urgenco ni potreben.
Ob poslabšanih razmerah so se oglasili tudi v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, kjer pravijo, da so vzroki za vse slabšo dostopnost državljanov do zdravstvene oskrbe jasni: premalo zdravnikov, preveč administrativnih obremenitev, nestimulativno plačilo in vse slabši pogoji dela.
“Javno obsojamo nasilno obnašanje in grožnje zdravnicam in zdravnikom ter ostalim zdravstvenim delavcem, ki so v veliki meri posledica namernega spodkopavanja zaupanja državljank in državljanov v naše delo s strani politike in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Od odgovornih pričakujemo ukrepanje,” so dodali in se vprašali, kje so obljubljene rešitve za javno zdravstvo in zakaj še niso bile predstavljene.
