Piše: Gašper Blažič
Naš sogovorec Vančo K. Tegov je po rodu Makedonec, ki že 40 let živi v Sloveniji. Dolga leta je že aktiven na področju celjske lokalne politike, povsem je privržen slovenskemu domoljubju, saj je tudi predsednik občinskega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve v Celju.
Z njim smo se pogovarjali o družbenih in še posebej političnih razmerah v Sloveniji in v Severni Makedoniji pa tudi o migracijah.
DEMOKRACIJA: Po izobrazbi ste politolog, prihajate pa iz Severne Makedonije. Dovolite, da vas najprej vprašam, kako ste prišli v Slovenijo. Verjetno je bilo to še v času nekdanje SFRJ?
Tegov: Prihod se je zgodil v času sedaj že propadle Jugoslavije. V Slovenijo sem prišel kot beograjski študent politologije. Takrat sem bil študent četrtega letnika in za tedanjo mladino je bilo nekako moderno, da gre v delovne brigade. Leta 1983 sem tako prišel v Dornavo, kjer sem spoznal lepšo, prijaznejšo, bolj kultivirano plat življenja, in nato ostal v Sloveniji. Morda anekdota: ko smo se najprej ustavili v Ljubljani, so šli moji kolegi na burek, jaz pa v knjigarno kupit srbohrvaško-slovenski slovar, ker sem si nekako že določil pot za naprej. Ker sem takrat ravno končeval študij, sem imel dve izbiri: iti nazaj v Makedonijo ali pa novo življenje začeti v Sloveniji, od koder sem imel na dosegu roke tudi Avstrijo in Nemčijo.
DEMOKRACIJA: Ste zaradi osamosvojitve Slovenije morda padli v kategorijo »izbrisanih«?
Tegov: Sploh ne. Bil sem toliko spodoben in tudi lojalen do Slovenije, da sem se za slovensko državljanstvo odločil že prej. Že konec leta 1990 sem oddal vlogo, da želim ostati v Sloveniji. To je bilo ravno pred plebiscitom. Tako sem že pred 25. junijem 1991 imel slovensko državljanstvo po tedanji republiški zakonodaji. Niti za trenutek nisem imel nobenih preglavic pri tem v ničemer v nasprotju z nekaterimi, ki so preveč taktizirali in čakali predolgo.
DEMOKRACIJA: Ste se tudi zato vključili v Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)?
Tegov: Od prvega trenutka sem verjel v samostojnost Slovenije. Je pa zanimivo, da sem vojaški rok služil v Mariboru, kjer sem imel tisti čas tudi stanovanje. Kasneje sem tam doživel tudi dogodke, ki so bili povezani s Pekrami. To sem doživel v živo, ko so povozili Josefa Simčika. Tudi obveščal sem naše o premikih JLA. Želel sem si živeti v samostojni Sloveniji, saj se je srbski unitarizem krepil, kar se je čutilo že ob moji priselitvi v Slovenijo. Sam sem denimo imel tudi grško državljanstvo zaradi izvora svojih prednikov po očetovi strani, zato so me v času nekdanje Jugoslavije obravnavali kot drugorazrednega, češ da nisem »njihov« V Sloveniji pa čutim to pripadnost in sem tu patriot. Zato sem se iz patriotskih razlogov odločil za aktivno delovanje v VSO.
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
