Piše: Gašper Blažič
Naš sogovorec je bil tokrat politolog Vančo K. Tegov, redni sodelavec spletne strani Demokracije in aktivni član celjskega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Po rodu Makedonec živi v Sloveniji že več kot 40 let.
Tokrat je komentiral predvsem razmere na Balkanu, zlasti po veliki tragediji v Kočanih v Severni Makedoniji, ko je umrlo 59 mladih ljudi. Kot pravi, po začetku protestov v Srbiji pričakuje »reset« tudi v svoji domovini Severni Makedoniji.
Izhajate iz Severne Makedonije, ki jo je nedavno zaznamovala huda tragedija. Za našo spletno stran ste zapisali, da bo temu sledil »reset« družbe. Zakaj?
Predvsem zato, je tam posamezna »terapija« glede na tako hude, žalostne dogodke, kot je ta nepredstavljivo velik moralni zločin, ki mu je botrovala sistemska napaka, ki sliši na ime korupcija, brez očitnejše in dolgotrajne veljave. Še huje je, če bo samo odložena reakcija na reševanje sistemskih problemov, napak in zanemarjanja iskanja rešitev, saj bo krizo sistema poglobila do te mere, da bo družba postala kot »živo« blato, iz katerega se bo težko ali celo nemogoče izvleči. Sistemska korupcija in mentalni sklop sredine, kjer je prevara, podkupovanje in izigravanje vsega mogočega z zakoni, s predpisi, z uredbami, akti, je to »normalno«, kot je normalno vsak dan reči dobro jutro ali dober dan, v primerjavi s tradicionalno urejenimi družbami, kjer se tovrstni pojavi zdravijo s primernimi »zdravili« za tovrstne odklone. Družba, ki ima korupcijo v svoji DNK, potrebuje »reset« ali vračanje na izhodišče oziroma na »tovarniške« nastavitve. T. i. reset se mora zgoditi. Brez odlašanja.
Gre tu za vidik varnosti v klubih ali gre za širši problem makedonske družbe?
Gre seveda za bistveno več, kot je varnost v klubih, ker je ta reč, ki bi jo morali imenovati varnost, tako sprostituirana in zbanalizirana, da nima nobene veljave. Vse se naredi brez vsebinskega posvečanja temu. To je mnogo večji in širši problem tamkajšnje družbe, ker se takšne stvari, kot je varnost, odpravijo z levo roko. To je tam deveta briga, prej je na vrsti, koliko bo kdo zaslužil, koliko bo prikazal, kolikor bo skril, koliko bo uradno nabavljenega, kdo iz struktur stoji zadaj, kdo je glavni, kdo je nepomemben, vse to se naštudira, ali kot radi rečemo, vsi najbolj sposobni kadri so zaposleni v paralelnih strukturah oziroma pri mafijskih združbah. Kar ostane, ima tako ali tako drugorazredni status v družbi in se mu izpolni želja v obliki službe v državnih institucijah in seveda z vsemi podedovanimi koruptivnimi kanali med uradno oblastjo in paralelnimi strukturami. Žal. Makedonska družba se razkraja do samih temeljev. Neizogibno in brez odlašanja je treba odstraniti vse njene »rakaste« dele in šele nato »zagnati« sistem.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
