14.9 C
Ljubljana
sobota, 1 oktobra, 2022

V železnem objemu energetske krize: Zeleni val ali črni dim?

Piše: Arian Sajovic

Energetska kriza se v luči vojne v Ukrajini in sankcij Evropske unije zoper Rusije vedno bolj stopnjuje, kar je močno zaskrbljivo glede na prihajajočo zimo, ki bi lahko resno ogrozila evropsko gospodarstvo. Države v skrbeh pred morebitnimi zapleti že iščejo alternative v fosilnih gorivih in jedrski energije kljub evropski predanosti »zeleni energiji«.

Kot vsi vemo, so vojna v Ukrajini in z njo povezane sankcije izdatno poslabšale stanje na področju energetike. Blokiranje uvoza ruskega plina in nafte je namreč še dodatno zapletlo saniranje energetskega sektorja, ki ga je načela še vedno ne popolnoma zajezena epidemija novega koronavirusa. Cene energentov zaradi napovedi o zelenem prehodu že več let naraščajo, a s preskakovanjem iz ene globalne krize v drugo zadnji dve leti zneski za nafto, plin, premog in kurilno olje eksponentno rastejo. Javnost in njena politična telesa se tako soočajo s kompleksno situacijo, kjer iščejo rešitve, ki gredo navzkriž z obljubami in načrti politike. Zeleno naravnane države v Evropi že iščejo alternative za zadovoljevanje energetskih potreb s pomočjo neekoloških virov, kot sta premog in nafta, medtem ko Francozi svoje zaupanje namenjajo preizkušeni jedrski energiji, ki je predmet delitve tako v politiki kot stroki. Če so nas kaj te krize naučile, je to, da so okolju prijazni alternativni viri energije v realnosti še močno oddaljeni, da bi lahko zadovoljevali človekove potrebe po vedno večji količini električne energije, ki jo potrebujemo v vsakdanjem življenju. Iz tega razloga Evropska unija že poziva k uvedbi varčevalnih ukrepov, kot je zmanjšanje ogrevanja in hlajenja notranjosti objektov. Kako uspešno se bodo s krizo spoprijele države Evropske unije, ki do konca leta napovedujejo skoraj popolno umanjkanje ruskih energentov, pa bomo še videli, sploh glede na to, da Rusi z izdatnim zmanjšanjem izvoza že kažejo problem nediverzificirane energetske oskrbe na stari celini.

Nemci bi z »umazanim« premogom reševali energetsko krizo

Nova nemška vlada, ki vključuje tudi zeleno stranko (Bündnis 90/Die Grünen), je bila zelo glasna glede restrukturiranja energetskega sektorja, ki bi se oddaljil od fosilnih virov energije, zdaj pa mora iskati začasne rešitve prav z njimi. Nemci so izdali izredni zakon, s katerim želijo omejiti potencialno škodo svojemu gospodarstvu, ki bi lahko nastala zaradi ruskega zaprtja plinske »pipice«. Z omenjenim zakonom bo nemška vlada znova odprla stare premogovnike za proizvodnjo električne energije in dala dobavo plina industriji na dražbo ter s tem podjetja spodbudila k zmanjšanju porabe. Ta poteza nakazuje zaskrbljenost Berlina, da bi lahko morebitno pomanjkanje plina predstavljalo resno težavo tako za Nemčijo kot tudi za drugo Evropo v bližajočih se zimskih mesecih. Nemški minister za gospodarstvo in član stranke Zelenih Robert Habeck je ob napovedi zakona dejal, da je poteza »grenka, vendar je v teh razmerah nujna, da zmanjšamo porabo plina«, a naši največji gospodarski partnerji sporočajo, da bodo ostali zvesti svojemu načrtu ukinitve vseh premogovnikov do leta 2030. Nemškemu zgledu so začele slediti tudi druge države, ob naših severnih sosedih Avstrijcih so se za podobno potezo odločili na Nizozemskem, kjer višanje cen energentov buri politično ozračje in je na ulice, pa tudi ceste in avtoceste privedlo nizozemske kmete, ki protestirajo zaradi uničevanja agrarnega sistema z dvigom cen pridelkov, energentov in drugih zelenih politik aktualne vlade. Nizozemski politični vrh se je tako odločil, da bo ukinil vse omejitve za elektrarne, ki proizvajajo energijo z uporabo fosilnih goriv, ki so bile prej omejene na dobro tretjino proizvodnje. A Nizozemce ob tej menjavi čaka še en zahteven izziv, saj je bila v preteklosti njihova največja dobaviteljica premoga prav Rusija, zato je pred njimi zdaj težka naloga iskanja nadomestnih virov omenjenega fosilnega goriva. Za zdaj vse kaže, da bodo to vrzel zapolnili Avstralci, a v pričakovanju povečanega povpraševanja po premogu so napovedali rast proizvodnje črnega energenta tudi v ZDA in Kolumbiji.

Francozi z »jedrsko« rešitvijo?

V pričakovanju zaostrovanja energetske krize so se tudi v Franciji odločili povečati proizvodnjo energije s fosilnimi gorivi, a ob tem računajo na še dodatno zvečanje odvisnosti od jedrske energije, ki je največji proizvajalec energije v državi. Jedrski reaktorji so namreč v očeh Francozov in njihovega predsednika Emmanuela Macrona še vedno dolgoročna rešitev za zamenjavo neekoloških fosilnih goriv. Macron je že napovedal, da si v sklopu »renesanse« domače jedrske industrije želi vzpostaviti do štirinajst novih atomskih reaktorjev in povečati življenjsko dobo že obstoječih, ki bi bili za to primerni in varni. Francoski analitiki so po teh napovedih izrazili dvom, da bi to podprli zasebni investitorji, ampak bi se morali zateči k nacionalizaciji industrije, zato je francoski predsednik že napovedal nacionalizacijo visoko zadolženega francoskega jedrskega giganta EDF (Électricité de France S.A.). To bi bila tudi po mnenju enega od uradnikov na francoskem finančnem ministrstvu najboljša rešitev, saj bo »omogočila, da se bomo z večjo gotovostjo lotili potrebnih sprememb na zelo dolgi rok«. EDF naj bi namreč bil glavni akter pri oživitvi njihove jedrske industrije in zagotovitvi obnovljivega vira energije. Začetek postopka odkupa podjetja, ki je pridelalo več kot šestdeset milijard evrov dolga, naj bi se sprožil že septembra, po napovedih njihovega finančnega ministrstva pa naj bi se posel končal konec oktobra. To potezo pa mora potrditi francoski parlament, v njem pa je Macron kljub zmagi na predsedniških izgubil večino na kasnejših parlamentarnih volitvah.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine