V vrstah Golobove vlade panika zaradi vse nižje podpore

Piše: Vida Kocjan

Slovenija se potaplja, o uresničitvi zavez iz koalicijskega dogovora ni ne duha in ne sluha. Za to vladno koalicijo lahko rečemo, da je koalicija blefov. Tako smo zapisali poleti 2019 in to drži tudi danes. Le da je poleti 2019 vlado vodil Marjan Šarec, zdaj je to Robert Golob. Šarec je čez nekaj mesecev vrgel puško v koruzo in odstopil. Bo podobno zdaj storil tudi Golob?

Zanj velja, da je “politično klinično že mrtev, vendar pa se tega še ne zaveda“, kot se je v intervjuju za prejšnjo Demokracijo izrazil Franc Kangler.

Pri Golobovih panika
Javnomnenjska podpora največji vladni stranki hitro kopni. Po zadnji javnomnenjski anketi Mediane je Golobovo stranko Gibanje Svoboda prvič po lanskih volitvah prehitela Slovenska demokratska stranka. Rezultati so bili objavljeni v petek, 7. aprila, pri Golobovih pa je zavladala panika. Rezultat te je bil, da je Robert Golob v trenutku sprejel novo odločitev. Dramatično je stopil pred kamere in napovedal “ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja”. Ob njem je stalo še nekaj vladnih predstavnikov, na primer zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan (Gibanje Svoboda), minister za delo Luka Mesec (Levica) in poslanka Meira Hot (SD). Robert Golob pa nobenemu od navedenih v tistem trenutku in tisti paniki ni dovolil govoriti. Vse je opravil sam, na malce kritično vprašanje enega od novinarjev pa se je ponorčeval iz novinarja.

Foto: STA

Povsem zgrešena poteza
Golob je dejal, da je stranka Gibanje Svoboda v državni zbor vložila predlog za spremembo zakona, po katerem bi se zdajšnje dopolnilno zdravstveno zavarovanje iz neobveznega spremenilo v obveznega. Zakon naj bi začel veljati s 1. septembrom, znesek pa bo nekoliko višji, kot je zdaj. To je sedaj že znano. Prispevek bo nekaj več kot 35 evrov, za približno evro višji kot zdaj, hkrati pa se bo znesek v obliki novega prisilnega davka letno usklajeval z rastjo plač. Tega sedaj ni bilo. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje se je nazadnje podražilo leta 2019, v času vlade Marjana Šarca.

Po novem bo prispevek obvezen tudi za tiste, ki zdaj tega ne plačujejo oziroma tega ne zmorejo plačevati. Takšnih je okoli pet odstotkov državljanov in državljank v državi. Dodatno dopolnilno zavarovanje torej plačuje okoli 95 odstotkov vseh. Obvezno pa tudi pomeni, da bo zavarovalnica zneske lahko tudi izterjala. Denar bo šel neposredno na račun Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer že zdaj iz obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje letno obrnejo okoli 5 milijard evrov in hkrati poslujejo z izgubo. Iz dopolnilnega zavarovanja bi pridobili še dodatnih približno 625 milijonov evrov. Največja verjetnost je, da bi s tem denarjem pokrili svoje izgube.

Kaj bo od tega imel pacient?
Zdravstvo zaradi tega ne bo na boljšem, tudi zdravstvene storitve ne bodo nič bolj dostopne. Za državljane se torej ne bo nič spremenilo na bolje. Uresničena ne bo niti obljuba SD pred lanskimi volitvami: »30 dni do specialista«. Plačevanje obveznega dopolnilnega zdravstvenega prispevka naj bi šlo iz neto plače, za kar bodo morali v podjetjih spreminjati računalniške programe, pri čemer bo spet nekdo zaslužil. Na slednje opozarjajo v podjetjih. Z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) pa so že sporočili, da bodo za upokojence in prejemnike invalidskih nadomestil prispevek plačevali oni. A kako? V obliki odtegljaja od pokojnine ali invalidskega nadomestila. Pokojnine in invalidnine bodo zato še nižje, kot so zdaj.

Dejanje iz obupa
Sprva smo novinarji po Golobovem dramatiziranju menili, da so v vladi predlog zakona o domnevni ukinitvi zdravstvenega zavarovanja pripravili na hitro, tako rekoč čez noč. Nato pa se je izkazalo, da je šlo pri napovedanemu načrtovanemu prenosu prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek za politično dejanje. Čez noč se je zgodilo iz obupa največje vladne stranke Gibanje Svoboda in njihovega predsednika Roberta Goloba. Razkrito je bilo, da je predlog zakona prav tak, kot ga je pripravil Aleš Šabeder 2019, in je povzročil, da se je 2020 Šarčeva vlada dokončno zlomila.

Takrat je odstopil finančni minister Andrej Bertoncelj, z njim pa tudi celotna vodilna ekipa na ministrstvu (vsi državni sekretarji). Sporočili so, da v bianko menico ne privolijo. Ne takrat ne zdaj namreč ni nobenih izračunov, koliko nas bo to stalo. Nekateri sicer opozarjajo na veliko verjetnost, da je predlog zakona protiustaven, zato je vprašanje, ali bo s takšno vsebino sploh kdaj začel veljati. Gotovo pa je, da bodo Golobovi nedvomno tudi s tem predlogom v prihodnjih mesecih preusmerjali pozornost s svojega neuresničevanja obljub in lastnih koalicijskih zavez.

V zdravstvenih zavarovalnicah so bili do Golobovega trenutnega navdiha zadržani. V Slovenskem zavarovalnem združenju pa so za medije dejali, da cen javnih zdravstvenih storitev oziroma porabe sredstev za javne zdravstvene storitve ne določajo zavarovalnice. Če se poveča osnovna cena storitve, se poveča tudi del, ki odpade na doplačilo. Zavarovalnice, ki izvajajo dejavnost dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so cene tega zavarovanja nazadnje zvišale leta 2019, so pojasnili.

“Od zadnjega dviga cen, to je od 2019 do 2022, so se odhodki javne zdravstvene blagajne zvišali za skoraj milijardo evrov, tisti odhodki, ki imajo doplačila, so se zvišali za dobrih 700 milijonov evrov oziroma za 31 odstotkov,” so pojasnili. Zaradi teh trendov se krepi tudi obseg doplačil, so dodali.

Golobovo dejanje obupa, nabiranje političnih točk
Vodja poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Jelka Godec je v televizijski oddaji Tarča dejala: “Zgodila se je anketa, ki kaže padec podpore Gibanju Svoboda in to je resnični vzrok za potezo ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Če želi vlada breme davkoplačevalcem odpraviti, ni treba vlagati zakona, ki uvaja monopolno zavarovanje.

 

Jelka Godec (Foto: SDS)

 

Državni monopol zavarovanja pomeni namreč velika korupcijska tveganja. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je nedavno dejal, da je delovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) vprašljivo in netransparentno. Danes mu zakon podarja več kot 600 milijonov evrov. To je prenagljeno, gre le za nabiranje političnih točk.

Pri ZZZS ne boš mogel več odstopiti, moral boš plačevati prispevek. Imeli bomo državni monopol, obvezen bo prispevek, ki ga bo določila država, nobene konkurenčnosti ne bo več. Najpomembnejše pa je to, da se za bolnika ne bo spremenilo popolnoma nič.

Stroški zdravstva se povečujejo, kar bo treba pokriti iz državnega proračuna. Obremenili bodo javne finance, to pomeni, da bodo obremenili državljane. Govorijo, da bodo ljudje manj plačevali, a to ne drži. Trpelo bo gospodarstvo, delodajalci in delojemalci. Nimajo izračunov in ne vedo, koliko bo to stalo. Gre le za zamejitev svobodne gospodarske pobude. Edino vprašanje, ki se postavlja, je, kaj bo bolje za pacienta. Ne bo plačeval prostovoljno, plačeval bo obvezni prispevek, ki se bo določal letno in se bo zviševal.“

 

Dr. Tina Bregant: Bližamo se bridkemu koncu javnega zdravstva
Tina Bergant, zdravnica in nekdanja državna sekretarka: “Če predloga ne bodo spremenili, potem ne ukinjajo dopolnilnega zavarovanja, pač pa ga samo prenašajo na ZZZS, kar je centralizacija sredstev (in neke vrste podržavljenje zavarovalnic). S tem manevrom na vladi dajejo dodatnih 600 milijonov ZZZS, ki je že sedaj vprašljivo upravljala z zbranim denarjem, saj ni plačevala vseh storitev, oz. če jih je plačevala, so bile te storitve izrazito podplačane in več let neusklajene celo z inflacijo. Nekaj storitev je sicer izstopalo po dobrem plačilu (npr. za področje radiologije), vendar pa je storitev, ki zahteva največ zdravniškega znanja, to je anamneza in klinični pregled, ki je s tehničnega vidika najcenejša in hkrati najpomembnejša za bolnika, ostala izrazito podplačana.

 

Dr. Tina Bregant (Foto: STA)

 

Na papirju bodo tudi delno rešili problematičnost plačil »iz žepa«, kamor sodijo tudi dopolnilna zavarovanja, vendar pa – in to si upam napovedati – bodo narasla druga, dodatna zavarovanja, saj ljudje ob tem političnem manevru ne bodo nič hitreje in nič bolje dostopali do storitev v javnih zavodih. Celo več – ta manever je na dolgi rok, če ne bo hkrati prestrukturiranja dela na zavarovalnici, nevzdržen in bo vodil v izčrpavanje proračuna. Da o prikritem obremenjevanju stroškov dela in delodajalca ter o upokojencih ne govorim.”