Piše: Žiga Korsika
Zadnje poglavje »depolitizirane« RTV Slovenija se končuje z obilnim računom za davkoplačevalce. Uzurpacija medija pač stane. Vodstvo zavoda si je pri vladi izprosilo dodatnih 15 milijonov evrov, kaj kmalu pa bi se lahko izkazalo, da bo račun za davkoplačevalce še višji.
Prejšnji teden je v državnem zboru potekala seja odbora za kulturo. Na njej sta nastopila »depolitizirana« dvojica z RTV, predsednik uprave Zvezdan Martič in predsednik sveta zavoda Goran Forbici.
Velika finančna luknja
Finančna luknja, ki jo je skopalo novo vodstvo zavoda, je velika. Javni zavod bo leto predvidoma končal z 10,5 milijona evrov izgube. Prihodnje leto bo izguba še večja, in sicer 24 milijonov evrov. Vlada jim je že letos priskočila na pomoč z dodatnimi 5 milijoni evrov, dodatnih 10 milijonov evrov jim bodo nakazali prihodnje leto. Luknjo bodo leta 2024 skušali delno zakrpati s krčenjem programa, a kljub temu še niso našli virov za pokritje 5 milijonov evrov stroškov. Tako grozijo, da prihodnje leto ne bodo prenašali olimpijskih iger in evropskega nogometnega prvenstva, na katerega se je Slovenija uvrstila pred kratkim. Zaradi krčenja pa bi lahko bili tudi ob risanke, mladinske oddaje, simfonični orkester in Big Band, govori pa se tudi o ukinitvi regionalnih centrov Maribor in Koper ter krčenju dopisniške mreže. Usoda »depolitizirane« RTV je tako vse bolj negotova. Da je kriza resnično globoka, priča tudi dokument, ki ga je objavil Spletni časopis. Ker vodstvo RTVS ni zadovoljno z vladnimi sredstvi, naj bi se namenili obiti vlado in s predlogom interventnega zakona iztržiti še več denarja, kot jim ga je ta ponudila. Obšli bi tudi običajni rok uveljavitve zakona. Zakon bi namesto v 14 dneh po objavi v Uradnem listu začel veljati že naslednji dan.
Prelaganje krivde in laži odgovornih
V razpravo so se nato vključili koalicijski poslanci in poslanke, ki so krivdo za finančno luknjo zvrnili na prejšnje vodstvo. Krivdo je na nekdanjega generalnega direktorja Andreja Grah Whatmougha že pred časom neuspešno skušal zvrniti Martič. Ta je namreč prejšnje vodstvo zavoda obtožil, da je najemalo kredite za izplačila plač, da ni opravilo korektne primopredaje, celo vdreti naj bi bili morali v pisarno, v kateri pa je Martičevo ekipo pričakalo na stotine neplačanih računov in nepodpisanih pogodb. Grah Whatmough je navedbe zavrnil. Kot je dejal, vdiranje v pisarno ni bilo potrebno, saj je imela ključ sekretarka generalnega direktorja, še en ključ pa je bil deponiran pri vratarju. Prav tako je bila laž, da ni bilo primopredaje poslov. Ta je bila pripravljena v pisni obliki. Glede neplačanih računov je rekel: »RTV je v času mojega mandata redno plačevala svoje obveznosti. Nobenih neplačanih računov ni bilo.« Navedel ješe, da je RTV pod njegovim vodstvom najela le en kredit v višini 1,3 milijona evrov, ki pa je bil vrnjen v roku nekaj dni. Eden od očitkov pa je bilo tudi veliko povečanje zaposlenih s priznano večopravilnostjo. Tudi ta očitek je Grah Whatmough zavrnil: »Povečanje števila zaposlenih z večopravilnostjo s 400 na 500 in s povečanim obsegom z 20 na 60 ni razlog za bistveno višje stroške dela. Celotna masa za večopravilnost in povečan obseg znaša samo 1,63 odstotka celotne mase za plače na RTV Slovenija. V dveh letih in pol mojega mandata se je število zaposlenih bistveno zmanjšalo. Dne 31. 12. 2020 je bilo 2.229 zaposlenih, 31. 7. 2023 samo še 2.080.«
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
