Piše: Petra Janša
»Še danes nimamo ustreznega zakona glede vojne škode,« nas je v pogovoru opozoril Milan Prah. »Vsi pridejo s krokodiljimi solzami, govoreč, saj imate prav, to je treba urediti.« Pripravljeni predmetni zakon bi bilo treba le še sprejeti v DZ.
V Trstu rojeni oče Milana Praha Adolf Prah je bil zaveden Slovenec. Še pred drugo svetovno vojno je pred fašizmom pobegnil iz Italije v takratno Kraljevino Jugoslavijo in se leta 1920 preselil v Kranj. »Tukaj se je poročil, ustvaril družino, ustanovil tovarno Adolf Prah, tovarno volnenih in bombažnih tkanin. Iz nje je po vojni z nacionalizacijo nastala Industrija bombažnih izdelkov IBI Kranj, ki je bila najboljša in najuspešnejša tekstilna tovarna v Jugoslaviji,« nam je pripovedoval Prah in dodal, da je bil Kranj znan po močni tekstilni industriji v začetku 30. let 20. stoletja. »Kranj je bil jugoslovanski Manchester.«
Hišo zaplenili in izropali gestapovci
Prah je nadaljeval: »Ob začetku druge svetovne vojne, ko so Nemci napadli Jugoslavijo leta 1941, je oče na tovarno napisal listek, da tukaj poslujejo izključno v slovenskem jeziku. In to ga je ‘koštalo’, da so ga med prvimi aretirali in zaprli v Begunje, kjer je današnja Psihiatrična bolnišnica. Bil je res zaveden Slovenec in antifašist.« Po dveh mesecih aresta so zapornike preselili v takratne Škofove zavode v Šentvid. Po spletu srečnega naključja se je oče z ženo in s tremi otroki izognil begunstva v Srbijo. Med nemško okupacijo so morali svojo hišo v Kranju zapustiti, saj so jo zaplenili nemški gestapovci in se vanjo tudi naselili. 9. maja 1945 se je oče z družino iz Ljubljane vrnil v domači Kranj. »Naša hiša je bila totalno izropana, samo parket in lončene peči so ostali. Vse so pokradli in odpeljali,« nam je pripovedoval Prah in dodal, da so bile v hiši avstrijske družine.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
