Piše: dr. Metod Berlec
Na nedavnem Pučnikovem simpoziju v Slovenski Bistrici je bila premierno predstavljena knjiga raziskovalca udbovskih arhivov in pisatelja Igorja Omerze Velikani slovenske osamosvojitve in Udba s podnaslovom Jože Pučnik – Psevdomarksist.
To je že tretja knjiga v seriji pisateljevih knjig o tajnem zalezovanju in preganjanju »velikanov«, ključnih ne samo za evolucijo ideje o slovenski državnosti, ampak tudi za njeno operativno vzpostavitev. Pred Pučnikom sta izšli knjigi o udbovskem zalezovanju Cirila Žebota in Franceta Bučarja. Naslednja v tej seriji bo, tako obljublja Omerza, knjiga o zamejskem osamosvojitelju Francu Jezi (kodno Separatist) in Udbi.
V knjigi, ki razgrinja tajno zalezovanje Jožeta Pučnika, najdemo podatke in vsebine o tem, kdaj in koliko je naša tajna politična policija poročala slovenskemu komunističnemu vrhu o družbenem angažmaju Pučnika, o njegovih stikih, zasebnih razmišljanjih, zaporskem razmišljanju, kaj je počenjal v zdomstvu itd. Poglejmo!
Obseg in dolgost zalezovanja Pučnika
Sam kodni naziv Psevdomarksist je njegovo ime v tajni policijski obdelavi. Kronološko se Pučnik v Udbinih dokumentih pojavi prvič 14. maja 1958 in zadnjič 20. aprila 1990. Gre torej za slabih 32 let zalezovanja Jožeta Pučnika. No, že junija 1952 se je kot gimnazijec prvič srečal z Udbo, in to z mariborsko, to pa zaradi sodelovanja in pisanja v dijaškem listu Iskanja. O tem resničnem dejstvu sicer pisatelj ni našel nobenega udbovskega zaznamka v udbovskem delu državnega arhiva Slovenije. Nič čudnega ob tako strahovitem uničenju arhiva naše tajne politične policije!
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
