Piše: Metod Berlec
S prvim zunanjim ministrom Republike Slovenije dr. Dimitrijem Ruplom smo se pogovarjali o 33. obletnici osamosvojitve, vojni za Slovenijo, brionski deklaraciji, stanju, v katerem je Slovenija danes, izidih evropskih volitev in mednarodnem dogajanju.
Gospod Rupel, mineva 33 let od razglasitve samostojne in neodvisne države Republike Slovenije. Vi ste bili kot predsednik Slovenske demokratične zveze in zunanji minister eden ključnih ministrov v takratni Demosovi, osamosvojitveni vladi. Skupaj s kolegi z Nove revije pa ste se že leta 1987 pripravili in uredili znamenito 57. številko Nove revije, Prispevke za slovenski nacionalni program. Če se prav spomnim, ste vi v njej obravnavali slovensko narodno vprašanje.
- številka Nove revije je bila pravzaprav odgovor na narodno vprašanje. (To je bil tudi naslov mojega prispevka.) Takšnega odgovora (naj bo Slovenija samostojna, neodvisna država) prej − pristojna slovenska politika – ni dala. Kardelj je napisal knjigo o razvoju slovenskega narodnega vprašanja. Njegov »odgovor« je bil spajanje narodov v Jugoslaviji, morda v povečani Sovjetski zvezi, v kateri bi bila Slovenija ena od republik.
Nedvomno ste eno ključnih vlog odigrali pri znameniti Majniški deklaraciji iz leta 1989, ki se je v prvi točki jasno zavzela za suvereno državo slovenskega naroda!
Res smo se (Bučar, Janša, Požarnik, Urbančič) zbrali v moji pisarni na FSPN (danes FDV), vendar je bil moj osnutek predolg in preveč diplomatski. Bučar ga je skrajšal na danes znani obseg. Majniška deklaracija je bila pravzaprav prvi osnutek plebiscitnega vprašanja, ki ga je Demos sprejel v Poljčah leto in pol pozneje − pač zato, ker ustava ni bila gotova, kot smo sprva napovedali. Če pomislite, da je bila Majniška deklaracija napisana pol leta pred padcem berlinskega zidu, smo bili s plebiscitom rahlo pozni, ker sta se ravno v tistem času že združevali Vzhodna in Zahodna Nemčija, Sovjetska zveza pa je bila tik pred razpadom. Naši komunisti so v nasprotju z dejstvi verjeli, da bo morda mogoče najti kakšno jugoslovansko rešitev.
No, nekateri menijo, da tretja točka Majniške deklaracije še danes ni povsem uresničena …
Ta tretja točka je uresničena v ustavi. Potem bi morali reči, da ustava ni povsem uresničena. To je mogoče reči. Gotovo »človeške zmožnosti« Slovencev presegajo današnjo politično realnost. Lahko pa se zgodi še kaj slabšega: lahko nam državno ustavo ohromi kakšna nova ustava EU, recimo takšna, ki bi prinesla poenostavitve, ki smo jih poznali v Jugoslaviji (»en človek, en glas«). Naša vlada se je pridružila skupini članic, ki so proti soglasnemu in za večinsko odločanje.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
