Piše: Andrej Sekulović
Novi pakt za migracije določa državam EU obvezne kvote migrantov in denarne kazni za tiste, ki jih nočejo sprejeti. Nasprotujeta mu predvsem Madžarska in Poljska, medtem ko je Golobova vlada podprla reforme na področju migrantske politike EU.
V zadnjih letih se glede na zdajšnje vodstvo Evropske unije vse bolj poraja vprašanje, koliko si sploh še zasluži pridevnik »evropska«, saj si bruseljski globalisti veliko bolj prizadevajo za dobro različnih spolnih in etničnih manjšin ter migrantov, kot pa za zagotavljanje obstoja in prihodnosti evropskih narodov, saj jih hočejo zamenjati s prebivalstvom tretjega sveta. Množične migracije pestijo Evropo in njeno prebivalstvo, odgovor Bruslja na to pa je še več migracij. Njihov cilj je očitno ustvariti multikulturno tvorbo po vzoru idej Richarda Coudenhove-Kalergija, ki je napovedal, da bo človek prihodnosti »mešane rase«. To se zadnja leta odraža predvsem v uveljavljanju novega pakta za migracije in azil, katerega cilj je zagotoviti stalen pritok tujcev iz tretjega sveta.
Stalne in urejene migracije
Novi pakt za migracije in azil naj bi skozi sklop predpisov in politik omogočal »bolj pravičen, učinkovit in trajnosten proces« na področju migracij in azilne politike za Evropsko unijo. Sam pakt, ki je bil predlagan že leta 2020, naj bi tako na dolgi rok normaliziral in nadziral migracije. Podobno kot pri drugih tovrstnih paktih, sporazumih in sklepih lahko opazimo, da je cilj pakta pravzaprav omogočati nenehen pritok migrantov iz tretjega sveta v države Evropske unije. Tako lahko tudi v t. i. agendi 2030 oziroma agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je septembra leta 2015 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, med drugim beremo, da prepoznava »pozitiven prispevek migrantov k vključujoči rasti in trajnostnemu razvoju«, pa tudi, da bodo države na mednarodni ravni sodelovale, da bi zagotovile »varne, urejene in redne migracije, ki vključujejo popolno spoštovanje človekovih pravic in humano ravnanje z migranti ne glede na status migrantov, beguncev ali razseljenih oseb«. V resoluciji omenjene agende tudi piše, da je treba spodbujati »urejene, varne in odgovorne migracije in mobilnost ljudi tudi z izvajanjem načrtovanih in dobro organiziranih migracijskih politik«. Identične stvari zasledimo v globalnem paktu o varnih, urejenih in zakonitih migracijah ZN, bolj znanem kot marakeška deklaracija. Velja pa omeniti, da tudi Svetovni gospodarski forum zloglasnega Klausa Schwaba, ki je v času epidemije novega koronavirusa postal s svojim zagovarjanjem »velikega reseta« eden vidnejših globalistov, »prepoznava pozitivne učinke migracij« in jih na splošno podpira.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
