Ekonomisti in gospodarstveniki opozarjajo, da je podpis sporazuma škodljiv za razvoj blaginje in demokracije v Sloveniji. Finančne posledice so izračunane na 1,4 milijarde evrov. Na slabšem bomo vsi državljani.
Koalicijske stranke (LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB) so prejšnji teden podpisale sporazum o sodelovanju z Levico za letos. Pri tem so v nekaterih strankah sicer imeli pomisleke ter so tudi odkrito priznali odvisnost vlade Marjana Šarca od Levice in njen posebni status v primerjavi z vladnimi strankami. Da gre v tem primeru za nadkoalicijsko stranko, pa tako že od vsega začetka oblikovanja te vlade ni nobena skrivnost. Ne glede na pomisleke so sporazum nato posamično podpisali, ali kot so se izrazili, »brez soja medijskih žarometov«. So že vedeli, zakaj tako. Ali kot je po podpisu priznal Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, ko je dejal, da so od prvega dne odvisni od Levice in ima slednja v koaliciji tudi absolutno »višji status« kot SD.
Odločilna vloga »vsemogočnega« Kučana
K podpisu sporazuma je s svojim obiskom pri Dejanu Židanu v parlamentu odločilno vlogo odigral glavni stric iz ozadja Milan Kučan, ki je s tem »discipliniral« predvsem stranko SD, ki ji Levica na levem političnem polu čedalje bolj prevzema volilne glasove.
Tako so se vsi podredili Kučanu in podpisali, kar je zahteval. Največji argument pri tem je bil, da bodo sicer predčasne volitve »in zmagal bo Janez Janša«. Levica je podpis sporazuma namreč pogojevala s podporo rebalansu državnega proračuna za leto 2019, za kar so po izglasovanem vetu v državnem svetu nujno potrebovali tudi podporo poslancev iz Levice. Ta je nato podporo pogojevala s podpisom sporazuma, v katerega so zapisali projekte, katerih nosilka bo Levica. Pomembno pri tem je predvsem povečevanje davkov. Kako izsiljeno je bilo vse to, pričajo besede Igorja Zorčiča, vodje poslanske skupine SMC, ki je po podpisu dejal, da je vse skupaj videti tako, »kot da gre za prisilno poroko«.
Ob tej prisilni poroki pa nihče v koaliciji, vključno z Levico, ni predstavil finančnih posledic sporazuma. Šarec je sicer zatrjeval, da ne bodo sprejeli ukrepov, ki finančno ne bodo vzdržni. Dejstvo, da finančnih izračunov novih zahtev sploh nimajo ali pa jih skrivajo pred javnostjo, je potrdil Brane Golubović, ko je razkril, da bodo vsak projekt finančno ovrednotili pred razpravo. Matjaž Han pa je izrazil upanje, da bodo čim več zadev iz sporazuma »spravili pod streho«.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija.
Vida Kocjan
