Vladajoča koalicija ZA interventni razvojni zakon: Zakaj je to korak k močnejši in svobodnejši Sloveniji

Piše: Vida Kocjan

Slovenija stoji na razpotju. 6. decembra 2026 bomo volivci na zakonodajnem referendumu odločali o usodi zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Vladajoča koalicija in gospodarstvo zakon odločno podpirata. Ne gre za ideološki luksuz ali darilo privilegiranim, temveč za nujen, pragmatičen in v temelju pravilen odziv na večletno obremenjevanje dela, podjetništva in ustvarjalnosti.

Zakon vrača denar ljudem, spodbuja tiste, ki ustvarjajo vrednost, in postavlja temelje za konkurenčnejšo državo. Nasprotniki, predvsem sindikati in del ortodoksne levice, ga prikazujejo kot grožnjo socialni državi. V resnici pa gre zgolj za njihovo obrambo statusa quo, ki Slovenijo že dolgo drži v primežu visokih davkov, administrativnih ovir in odhoda najboljših kadrov.

Manj jemati, več pustiti v žepih ljudi in gospodarstva

Zakon so pripravile stranke desnega oziroma desnosredinskega spektra – NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca – še pred oblikovanjem aktualne vlade. Podprli so ga tudi poslanci SDS. Sprejet je bil 11. maja 2026 s 47 glasovi za in 35 proti. Gre za obsežen paket, ki posega v deset zakonov in prinaša ukrepe na področjih davkov, prispevkov, pokojnin, zdravstva in administracije. Vlada ga izrecno podpira: ne uvaja novih davkov ali prispevkov, ne znižuje pokojnin in vsebuje rešitve, ki povečujejo razpoložljivi dohodek gospodinjstev ter produktivnost gospodarstva. Zakon podpirajo tudi v gospodarstvu. Zakon je odgovor na realnost. Slovenija je namreč med redkimi državami EU brez zgornje meje prispevkov. Po letih politik, ki so povečevale davčne in prispevne obremenitve, je čas za obrat, navajajo. To pomeni manj jemati tistim, ki ustvarjajo, in več pustiti v žepih ljudi ter v podjetjih.

Ključni ukrepi in utemeljitev

Fotografija je simbolična (Foto: Freepik)

Znižanje DDV na osnovna živila in del energentov. Za izbrane osnovne živilske izdelke (moka, kruh, meso, mleko, jajca, sadje, zelenjava itd.) se stopnja z 9,5 zniža na 5 odstotkov. Gre za neposredno razbremenitev vseh gospodinjstev. Hkrati se znižuje tudi obdavčitev nekaterih energentov. Nižji DDV pomeni tudi večjo kupno moč, ki se prelije v lokalno gospodarstvo.

Olajšave za samozaposlene, kmete in normirance. Zvišujejo se meje za normirane s. p.-je, uvaja se ugodnejša obravnava mikropodjetnikov in znižujejo se obremenitve. Kmetje in obrtniki, ki že zdaj delajo pod velikim pritiskom, dobijo boljše pogoje za preživetje in rast.

Pokojnine in delo starejših. Upokojenci, ki izpolnjujejo pogoje in nadaljujejo delo, lahko prejemajo polno pokojnino ob plačilu polnih prispevkov. Hkrati se spodbuja daljša delovna aktivnost. V starajoči se družbi je to logično: kdor ustvarja, naj tudi prejme sadove svojega dela. Slovenija je edina država EU, ki tega področja še nima ustrezno urejenega. Poleg tega upokojencem ne bo več treba plačevati davka za dolgotrajno oskrbo.

Stanovanjska in družinska politika. Znižanje dohodnine od oddajanja v najem (s 25 na 15 odstotkov, za mlade in družine celo na 5 odstotkov ob določenih pogojih) spodbuja ponudbo najemnih stanovanj. To je pravilen ukrep v času stanovanjske krize. Več prijavljenih dolgoročnih najemov pomeni tudi več preglednosti in manj črnega trga.

Razvojna kapica pri 7500 evrih. Prispevki za socialno varnost se obračunavajo največ od bruto plače 7500 evrov mesečno. Nad tem zneskom se dodatni prispevki ne plačujejo. Ukrep zajame zgornji odstotek zaposlenih (okoli 13.000 zaposlenih ali 1,3 odstotka vseh) in stane javne blagajne relativno malo (ocena okoli 55 milijonov letno), a ima velik simbolni in praktični učinek. Zadržuje zdravnike, inženirje, raziskovalce in podjetnike doma. »Solidarnost« ne sme pomeniti kaznovanja tistih, ki ustvarjajo največjo dodano vrednost. Podobne kapice so standard v večini držav EU.

Finančni učinki in odgovor kritikom

Ministrstvo za finance ocenjuje dinamični učinek na približno 647 milijonov evrov letno (okoli 0,83 odstotka BDP), kar je blizu ocene Mednarodnega denarnega sklada. Statična ocena je višja, vendar pa statični modeli zanemarjajo, da nižji davki spodbujajo aktivnost, investicije in potrošnjo. Vlada tudi zagotavlja, da bodo pokojnine redno izplačane in da socialne pravice ostajajo. Potrebni prihranki (300–350 milijonov) bodo prišli iz racionalizacije porabe in rasti, ne iz socialnega razkroja, kot bi to radi prikazali nasprotniki razvojnega zakona.

Kapica se nanaša na majhen del najbolje plačanih, medtem ko znižanje DDV na hrano in olajšave za samozaposlene ter kmete koristijo širokemu sloju prebivalstva. Tisti, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, že zdaj plačujejo nesorazmerno veliko. Dolgoročno močnejše gospodarstvo prinaša več davčnih prihodkov, ne manj.

Sindikati so zbrali podpise za referendum in očitajo pomanjkanje socialnega dialoga ter grožnjo blagajnam. Socialni dialog je sicer pomemben, ne sme pa postati veto na vsako reformo, ki zmanjšuje bremena. Štiri leta prejšnje vlade so prinesla visoke obremenitve in stagnacijo konkurenčnosti. Zakon je odgovor na to obdobje. Takrat so sindikati, kot podaljšek levice, molčali. Omnibus oblika zakona je utemeljena: posamezni ukrepi so medsebojno povezani in skupaj tvorijo paket za razbremenitev. Če bi jih razdelili, bi se proces vlekel v nedogled, medtem ko bi konkurenčnost padala.

Stališče gospodarstva: enotna podpora glasu ZA

Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (Foto: Daniel Novakovič/STA)

Pet reprezentativnih delodajalskih organizacij – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) – enotno podpira zakon in volivce poziva k glasu ZA. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal in predsednik GZS Tibor Šimonka poudarjata, da zakon ni popoln in ne rešuje vseh izzivov, je pa prvi konkreten korak v pravo smer – od dodatnega davčnega in administrativnega obremenjevanja k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov.

Še bolj neposredno je situacijo opisal podjetnik Marko Kajzer (lastnik mizarske delavnice s 43-letnim stažem), ki je gostil skupno novinarsko konferenco delodajalskih organizacij. Kot je povedal v izjavi: »V 43 letih ugotavljam, da tako težko, kot je bilo zadnja štiri leta, v smislu razvoja in investicij, še ni bilo. Bila so leta zgolj za preživetje … Tako težko v tej deželi še ni bilo.« Kajzer je opozoril, da je podjetnikom ostalo izjemno malo manevrskega prostora za motiviranje in nagrajevanje zaposlenih ter da se razmere vračajo v tiste, iz katerih je Slovenija ob osamosvojitvi odšla.

To je glas iz proizvodnje. Visoki stroški dela, administrativna bremena, pomanjkanje kadrov in padajoča konkurenčnost so realnost, ki jo občutijo mala in srednja podjetja. Glavni razlogi za podporo so razvojna kapica, nižji DDV in olajšave za malo gospodarstvo. Gospodarstveniki opozarjajo, da bi zavrnitev zakona še poglabila negativne trende zadnjih let. Zakon vidijo kot začetek poti k močnejšemu gospodarstvu, ki je edini trajni temelj socialne države.

Slovenija ustvarjalcev, ne le delovne sile

Jelka Godec (SDS) je poudarila bistvo: zakon spreminja odnos do dela, znanja in uspeha. Ali želimo deželo ustvarjalcev in razvijalcev ali pa postati poceni delovna sila za bogatejše sosede? Odgovor je: visoki davki in prispevki, ki kaznujejo uspeh, so socialistični relikt. Prava solidarnost izhaja iz močnega gospodarstva, ne iz vedno višjih bremen za tiste, ki delajo in tvegajo.

Zakon ni čudežna palica. Ne rešuje vseh težav zdravstva, stanovanj ali demografije. Je pa prvi resen korak k temu, da se delo in podjetništvo spet splačata. Spodbuja investicije, zmanjšuje administracijo in ljudem pušča več denarja v žepu. Referendum 6. decembra je zato priložnost, da volivci odločimo, ali želimo nadaljevati po poti vedno višjih bremen ali pa začeti razbremenitev in rast.

  1. decembra jasna izbira: ZA razvoj in razbremenitev

Tudi ekonomisti in davčni strokovnjaki, med njimi prof. dr. Matej Lahovnik in mag. Ivan Simič, zakon podpirajo kot nujen korak za razbremenitev dela, zadržanje kadrov in odpravo sistemskih nepravičnosti. Vladajoča koalicija stoji na pravi strani. Interventni razvojni zakon ni končni cilj, je pa nujen začetek. Podpora zakonu je podpora ljudem, ki delajo, ustvarjajo in želijo, da njihova prizadevanja ostanejo v Sloveniji. 6. decembra je na voljo jasna izbira: ZA razvoj in razbremenitev.

Kdor je v dvomih

Kdor je v dvomih, si lahko sam izračuna letne prihranke zaradi nižjih davkov – in nato pogleda v lasten žep. Vzpostavljen je namreč spletni ZIURS-kalkulator (portal Razvojna Slovenija), kjer si lahko vsak izračuna svoj približni prihranek.

Sindikati zavajajo – njihov interes so članarine

Uradni argument sindikalnih central (ZSSS, Pergam, KSJS in drugih) je, da ZIURS »ruši socialno državo«, uvaja »prisilno upokojevanje« in koristi »peščici«. Podrobnejši pogled pa razkriva, da gre v pomembnem delu za obrambo institucionalnega položaja sindikatov samih.

Zakon namreč posega v zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Uvaja nov 119.a člen, po katerem pogodba o zaposlitvi praviloma preneha, ko delavec izpolni pogoje za starostno pokojnino (delavec lahko predlaga nadaljevanje, delodajalec pa se mora opredeliti). Sindikati to označujejo za »prisilno upokojevanje« in opozarjajo, da zakon »posega v delovno zakonodajo in slabi položaj sindikatov«.

Hkrati v ozadju čaka posebna sprememba zakona o delovnih razmerjih, ki jo predlagata SDS in NSi: ukinitev obveznosti delodajalcev, da delavcem avtomatično odtegujejo sindikalne članarine od plač. Sindikati temu odločno nasprotujejo. Predsednik Pergama Jakob Počivavšek in drugi opozarjajo, da bi to zmanjšalo članstvo.

Sindikati se torej ne bojijo »razkroja socialne države«. Bojijo se izgube monopola nad delovnimi razmerji starejših delavcev in zmanjšanja stabilnega priliva članarin. Avtomatično odtegovanje članarine je poseben privilegij.

Dr. Matej Lahovnik: »Interventni zakon pušča delovnim ljudem več zasluženega denarja«

Prof. dr. Matej Lahovnik (Ekonomska fakulteta UL): »Interventni zakon pušča delovnim ljudem več zasluženega denarja, znižuje DDV na osnovna živila, upokojencem omogoča polno pokojnino tudi če še delajo, in jih razbremenjuje plačila prispevka za dolgotrajno oskrbo ter uvaja razvojno kapico na prispevke.«

Denar ostane pri ljudeh in podjetjih, kar se delno vrne v proračun

Ivan Simič (foto: Polona Avanzo)

Mag. Ivan Simič, davčni strokovnjak in nekdanji direktor Fursa, je najbolj dosleden in argumentiran zagovornik zakona. Večkrat je poudaril, da v besedilu ni »darila bogatim«, temveč gre za ureditve, ki bi jih Slovenija morala imeti že prej.

  • Kapica je logična in pravična: Pokojnine so navzgor omejene (najvišja je okoli 3276 evrov), zato plačevanje prispevkov nad 7500 evrov bruto »nima nobenega smisla«. Pri samostojnih podjetnikih kapica že obstaja (najvišja osnova je okoli 8876 evrov).
  • Fiskalni učinek je precenjen: Ocenjuje realni izpad na 200 do 300 milijonov evrov (ne na milijardo, kot trdijo kritiki). Del denarja se vrne prek višje dohodnine (ker se osnova poveča) in drugih davkov.
  • Mednarodna primerjava: Več kot polovica držav EU (18 od 27) ima neko obliko zgornje meje za socialne prispevke.
  • Dinamični učinki in razvoj: Zakon pomaga zadržati visokokvalificirane kadre, spodbuja delo upokojencev s polno pokojnino in razbremenjuje malo gospodarstvo ter normirance. Denar ostane pri ljudeh in podjetjih, kar se delno vrne v proračun.
  • Izrecno pravi, da bo na referendumu glasoval ZA, ker gre za pozitivno spremembo, ki ne posega v plače javnega sektorja.

Dodatne ekonomske analize

Inštitut Razvojnik (izračuni v sodelovanju z nekdanjim ministrom za finance dr. Janezom Šušteršičem) je pokazal, da je izpad zaradi same razvojne kapice občutno nižji od ocene Fiskalnega sveta: okoli 161 milijonov (ali 147 milijonov ob upoštevanju dodatnega DDV) proti 265 milijonom evrov. Glavni razlog je realnejša ocena števila zajetih zaposlenih (okoli 16.200 namesto skoraj 22.000). To podpira tezo o statičnem precenjevanju učinkov in pomenu dinamičnih učinkov (višja potrošnja, več dohodnine, ohranjanje oziroma privabljanje kadrov).

Op.: Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine