Piše: C. R.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) je včeraj organiziralo pogovorno omizje ob obeležitvi 35. obletnice ustanovitve Demosa velike koalicije, ki je zmagala na prvih slovenskih volitvah leta 1990 in uspešno izpeljala slovensko osamosvojitev. Med govorci so bili predsednik VSO Alojz Peterle, predsednik prve slovenske vlade in takratni predsednik Slovenske kmečke zveze, takratni obrambni minister Janez Janša, zunanji minister Dimitrij Rupel, notranji minister Igor Bavčar in poslanec prvega sklica državnega zbora Janez Podobnik.
»Nismo se zbrali zaradi kakšne nostalgije, ampak iz odgovornosti do tistega, kar se je zgodilo, pa tudi z odgovornostjo za tisto, kar bi se moralo v duhu slovenske pomladi še zgoditi«, je poudaril Peterle. V nadaljevanju je povedal, da je Demosu uspelo, ker je imel predvsem pogum in podporo ljudi. Ko je imel izbiro med nadaljnjim življenjem v Jugoslaviji in samostojnostjo je narod samega sebe realiziral tako, da je izbral pot v samostojnost, in to kar dvakrat; prvič na volitvah in zatem na plebiscitu.
Naslednji je bil na vrsti Dimitrij Rupel. Razložil je, da je bila Slovenija v obdobju ob koncu prejšnjega stoletja del večjega scenarija. Ta se je začel leta 1975 v finski prestolnici Helsinki s sprejemom Helsinške sklepne listine o varnosti in sodelovanju v Evropi. Zatem se je nadaljeval na Čehoslovaškem s Havlovim gibanjem in kasneje v Vatikanu, ko je postal Janez Pavel II. papež leta 1978, s čimer je dal veter v jadra gibanjem, ki so se borila proti komunističnim totalitarizmom. Med njimi je bilo tudi gibanje Solidarnost na Poljskem v 80. letih preteklega stoletja. Del tega velikega scenarija je bilo tudi slovensko gibanje za neodvisnost, ki je bilo jamstvo za demokracijo, začelo pa se je leta 1980 v času Titove smrti.
Zatem je prišel na vrsto prvak SDS Janez Janša: »Slovenska pomlad se je začela organizirati okrog zaščite človekovih pravic in tudi temeljnih političnih svoboščin. Sledil je nastanek novih političnih zvez, kasneje strank«, je povedal in obenem opozoril, da to ne bi zadostovalo, če ne bi zatem bil ustanovljen Demos. »Takrat sem bil glavni urednik Demokracije, kjer smo pripravljali tematsko številko, v kateri smo skušali predstaviti moč režima. Videli smo, da imajo v rokah vse; medije, sodstvo, tožilstvo, policijo, in tako dalje«. Po drugi strani Demos ni imel nič od tega, zato se je zdelo, da gre za poskus, ki ne more zmagati, mu je pa kljub temu to uspelo. Janša je izpostavil tudi pogum in srčnost Slovencev. V spomin si je priklical prizor, ki ga je videl, ko so na nekih barikadah iz tovornjakov na eni strani stali tanki na drugi pa civilisti, ki so utrjevali barikade z jeklenicami.
Po mnenju Igorja Bavčarja je Slovencem skozi zgodovino vedno manjkala volja in potrebna moč za samostojno državo. »Demos je bil prva politična sila v celotni slovenski zgodovini, ki je imela program osamosvojitve in lastne slovenske države, pa tudi potrebno moč, da ga uresniči«, je izpostavil.
Zadnji je spregovoril Janez Podobnik, ki je mnenja, da je duh Demosa še vedno prisoten v slovenskih občinah, njegova velika zasluga pa je, da je gradil in spodbujal slovensko nacionalno identiteto, ki jo je znova pripeljal v zgodovino in jo obenem zavaroval s slovensko ustavo. Je pa Podobnik mnenja, da potrebuje slovenski medijski prostor »nekatere inspiracije v modelih in metodi Demosa«.
Več si boste lahko prebrali v naslednji številki Demokracije, ki izide naslednji četrtek.
