9 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

V poljskem pismu ministrstvu za pravosodje Istanbulska konvencija ni niti omenjena; gre za zaščito družine, v Delu pa so glede pisma grdo zavajali javnost!

V Delu sta se pojavila članka, ki govorita o tem, da naj bi poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro v Slovenijo poslal pismo, v katerem je želel preveriti, ali bi se naša država pridružila Poljski pri njenem odstopu od Istanbulske konvencije.  A dejstvo je, da pisma ni poslal poljski pravosodni minister, ampak z njegovim pooblastilom državni podsekretar Romanowski. Prav tako v dokumentu ni na nobenem mestu omenjena Istanbulska konvencija. Poljska je namreč Sloveniji predlagala sestavo besedila nove konvencije, ki jasno ščiti tako ženske kot tudi otroke in družine pred vsakovrstnimi zlorabami in oblikami nasilja. Navedbe Dela so v določenih segmentih naravnost zavajajoče. 

 

Poljska, naj bi po navedbah časnika Dela, glede nove konvencije omenjala več potencialnih elementov, ki naj bi jih ta nova konvencija vsebovala. Med drugim naj bi v njej pisalo o zaščiti pred moralno korupcijo otrok pa tudi definicija, kdo je otrok, ki je v skladu s konvencijo Združenih narodov iz leta 1989, starost otroka pa naj bi se pričelo šteti že od njegovega spočetja dalje. Nova konvencija naj bi vsebovala še definicijo družine, v skladu s katero naj bi to bili le oče, mati in otrok, omenja se tudi možnost uzakonitve poroke le med predstavnikoma nasprotnega biološkega spola, torej med moškim in žensko, poroča STA.

“Istanbulska konvencija prvi mednarodno zavezujoči instrument za preprečevanje in boj proti nasilju nad ženskami, vse od posilstva v zakonski zvezi do pohabljanja ženskih spolovil,” so poudarili pri Delu, kakor da vse našteto ni bilo že zakonsko sankcionirano tudi pred sprejetjem omenjene konvencije, ki je skozi zadnja vrata vrinila še sporno teorijo spola.

Članek v Delu o pobudi Poljske Sloveniji, da naj odstopi od Istanbulske konvencije. (Foto: Delo)

Konvencijo naj bi sicer pripravil Svet Evrope, evropsko sodišče za človekove pravice pa naj bi jo v relevantnih primerih citiralo kot pomemben pravni vir. Obenem je še navedeno, da je Slovenija to konvencijo podpisala leta 2011, njena ratifikacija pa je bila opravljena leta 2015, enako kot Poljska.

Pri nas je ratifikacijo konvencije na glasovanju ob koncu leta 2014 podprlo 80 slovenskih poslancev. Tudi EU je podpisala konvencijo leta 2017. Po podpisu konvencije naj bi bil v Sloveniji tudi dopolnjen zakon o preprečevanju nasilja v družini, še posebej pa je bila izpostavljena tudi prepoved telesnega kaznovanja otrok.

Ali Žerdin v svojem članku v Delu zavajajoče namiguje, da je poljski predlog konvencije oddaljevanje od zaščite žensk in družin pred nasiljem. (Foto: posnetek zaslona, Delo)

Za bojem proti nasilju nad ženskami se skriva kulturmarksistična agenda
Seveda, da v primeru Istanbulske konvencije ni težava v tem, da se žensk ne sme posiljevati in drugače fizično zlorabljati ter da je fizično zlorabljanje otrok nesprejemljivo, so pa problematični tisti deli konvencije, ki posredno podpirajo abortus, torej usmrtitev nerojenih otrok oziroma nespoštovanje nerojenega življenja in homoseksualno promocijo med otroci.

Z ministrstva za pravosodje pa smo prejeli odgovor oziroma pojasnila, ki ga v nadaljevanju objavljamo v celoti: “25. avgusta 2020 smo prejeli dopis poljskega ministrstva za pravosodje, v katerem predlagajo oblikovanje morebitne nove iniciative za pripravo mednarodne konvencije, ki bi se nanašala na družinske zadeve, zaščito otrok in boj proti nasilju v družini. To vsebino naslavlja Istanbulska konvencija, h kateri je pristopila tudi Republika Slovenija. V svojem odgovoru smo predstavili stališče Ministrstva za pravosodje, da je Istanbulska konvencija pomemben mednarodni pravni akt na področju preprečevanja in boja proti nasilju nad ženskami in v družini.

V poljskem predlogu konvencije je navedeno, da je nasilje nad ženskami tudi posledica vulgarizacije in seksualizacije podobe ženske
Menimo namreč, da konvencija postavlja dobre temelje za soočanje z izzivi v naši družbi in utira pot naproti vrednotam, kot so enakost in dostojanstvo za vse državljane. Po naši oceni mednarodno pravo, pravo EU in naša nacionalna zakonodaja zagotavljajo ustrezne pravne okvire na tem področju. Zato za drugačno ureditev, kot jo ureja Istanbulska konvencija, ne vidimo razlogov. Poleg tega pa bi predlagane spremembe terjale tudi spremembo veljavne slovenske zakonodaje in celo ustave. Glede na to, da gre za področje, ki vsebinsko sodi tudi v pristojnost Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, smo pismo poljskega ministrstva za pravosodje poslali tudi na MDDSZ.” 

Poljski predlog konvencije pojasnjuje razloge za nasilje v družinah, še zlasti nad ženskami.

Z ministrstva za pravosodje pa so nam posredovali tudi uradno pismo v angleškem in poljskem jeziku. Pismo v obeh jezikih je tako dostopno, da bi bralci sami lahko presodili ali gre ali ne za predloge celostne zaščite družinskih članov z namenom zdravega družinskega življenja in družbe. V pismu je med drugim jasno naveden predlog za novo konvencijo, ki ostro obsoja nasilje v družinskem krogu, poudarja pomen zaščite pravic družine in njenih članov, še zlasti otrok pred demoralizacijo. V pismu je tudi jasno navedeno, da je nasilje v družinah posledica patoloških dejavnikov, še zlasti zlorabe alkohola in drugih opojnih sredstev, odvisnosti od seksa, predvsem pa posledica vsesplošne seksualizacije in vulgarizacije podobe ženske v javnosti, zlasti v sredstvih množičnega obveščanja. Nasilje, ki je posledica teh dejavnikov, je še posebej škodljivo za obstoj družine.

Poljski predlog konvencije pojasnjuje razloge za nasilje v družinah, še zlasti nad ženskami.

Tudi zunajzakonske partnerske skupnosti z enim ali več otroci, so družine
Prav tako se v pismu zavzemajo za jasno definicijo otroka, družine in staršev, ob čemer je jasno navedeno, da bi se otroka definiralo kot bitje, ki je obstaja od spočetja do polnoletnosti. Poleg tega je še navedeno, da bi moralo biti razumevanje družine oprto na krvnih, nekrvnih sorodstvenih vezeh ali na podlagi posvojitve. Po navedbah v pismu je družina lahko tudi heteroseksualna zunajzakonska partnerska skupnost, če se v njej vzgaja skupnega otroka ali otroka enega izmed partnerjev.

V pismu je potemtakem jasno opredeljeno, da družina ni zgolj skupnost moškega in ženske z otrokom, ki sta takšno zvezo tudi formalizirala. Vendar pa je v pismu navedeno tudi to, da je biološki (genetsko določeni) spol oziroma biološke danosti temelj za določanje spolov, ne pa kulturno-družbeno pojmovanje spola, ki obenem “ženskost” definira na podlagi neenakosti moči med moškimi in ženskami, kar naj bi tekom stoletij pripeljalo do moške dominacije.

Poljski predlog nove konvencije o zaščiti žensk, otrok in družin.

Pismo se obenem dotika tudi pomena otrokovih pravic ter poudarja pomen avtonomije družin v odnosu do javnih oblasti ter izrecno poudarja pomen zaščite otroka pred in po rojstvu, predvsem pa prepoved prisilnega sklepanja zakonskih zvez. V dokumentu je poudarjen tudi pomen vzgajanja otrok v skladu z lastnimi prepričanji, zlasti verskimi in moralnimi.

Med otrokovimi pravicami je tudi jasno navedena prepoved trgovine z otroci in njihovimi telesnimi organi, pravica do uporaba jezika staršev in pravica do identitete, ki vključuje jezik, kulturo in religijo. V pismu je tudi naveden predlog za kriminalizacijo sledečih oblik nasilja: fizično in psihično nasilje, nadlegovanje, spolno nasilje (posilstvo in spolno nadlegovanje), pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilni splav in sterilizacija, otroška pornografija in prostitucija.

V nadaljevanju v celoti objavljamo dokument, ki so ga Poljaki poslali slovenskemu Ministrstvu za pravosodje.

Domen Mezeg

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine