V novi številki revije Demokracija ugotavljamo, da so levičarske vlade Slovenijo v preteklosti javnofinančno zavozile. Predstavljamo dopolnjen vladni načrt sproščanja protikoronskih ukrepov in kako bomo v državi s cepljenjem končno premagali zloglasno epidemijo novega koronavirusa. Nadaljujemo z rubrikama 30 let samostojnosti ter Slovenci in slovenstvo. Objavljamo intervjuja s poslancem Slovenske demokratske stranke Juretom Ferjanom in poslancem Nove Slovenije Aleksandrom Reberškom. Z Demokracíjo bóste védeli vèč!
Vlada je dopolnila načrt sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19, pri čemer bo upoštevala tudi epidemiološke razmere v posameznih regijah, je na novinarski konferenci dejal premier Janez Janša. O morebitnem sproščanju bo vlada odločala tedensko.
Na novinarski konferenci vlade, na kateri so sodelovali njen predsednik Janez Janša ter njuna podpredsednika Zdravko Počivalšek in Matej Tonin, so minuli petek predstavili strategijo za obvladovanje bolezni COVID-19 glede na zdajšnje epidemiološke razmere. Vlada je načrt sproščanja ukrepov dopolnila in deloma prilagodila. Predstavniki vlade menijo, da bomo z novim načrtom lahko začeli dosegati večjo predvidljivost, saj bo načrt odpiranja dejavnosti prilagojen na regionalni ravni. Ključna prioriteta odpiranja dejavnosti bo odpiranje šol. Glede na novi načrt je mogoče pričakovati, da da bodo šole v nekaterih regijah odprte, v drugih pa ne.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V reviji Demokracija preberite tudi naslednje vsebine:
Leve vlade so Slovenijo javnofinančno zavozile
Levičarji znova dokazujejo, da se ne spoznajo na ekonomijo. Zadnje dni so zagnali kampanjo, ki naj bi dokazovala, da je Janševa vlada javnofinančno neuspešna, kar je seveda daleč od resnice. Manipulirajo s podatki, ki so nepopolni, hkrati pa še zavajajo. Tako je Roman Jakič, član nekdanjih propadlih strank Zares in LDS, danes pa predsednik sveta SAB, objavil grafa (BDP in javni dolg), ki naj bi dokazovala, kako uspešne so bile leve vlade in kako neuspešne naj bi bile vlade, ki jih je vodil Janez Janša. Pa to drži? Seveda ne.
Intervjuja: Jure Ferjan in Aleksander Reberšek
O politiki, medijih in aktualnem družbenopolitičnem dogajanju v Sloveniji smo se pogovarjali s poslancem Slovenske demokratske stranke Juretom Ferjanom. Najmlajši poslanec zdajšnje sestave Državnega zbora Republike Slovenije je govoril tudi o cepljenju in predsedovanju Svetu Evropska unije. Pogovarjali smo se tudi s poslancem NSi Aleksandrom Reberškom, namestnikom vodje poslanske skupine NSi. Poslanski skupini se je pridružil po volitvah leta 2018 in velja za prodornega govorca. Kot pravi, zdajšnje razmere zahtevajo ljudi, ki so sposobni v kriznih časih sprejeti odločitve in tudi nositi odgovornost zanje.
Prvi dnevi odločilnega in prelomnega leta 1991
Prvi dnevi v prelomnem in odločilnem letu 1991 so pokazali, da kljub jasni odločitvi slovenskega naroda, ki se je na plebiscitu 23. decembra 1990 izrekel za življenje v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, pot do tega cilja ne bo ne lahka in ne preprosta. To je takoj po novem letu, 3. januarja 1991, je medijsko citiranje besed predsednika Zelenih in člana predsedstva Republike Slovenije Dušana Pluta pomenljivo pokazalo, da za »svojo vojsko nimamo denarja«. Slednji se je sicer že decembra 1990 v imenu predsedstva udeležil posveta mirovnikov v Kölnu z naslovom Evropa brez armad in zagovarjal »Slovenijo brez vojske«.
Kako stari smo v resnici Slovenci?
Napoved nove rubrike o izvoru Slovencev, ki smo jo napovedali v prejšnji številki, je sprožila nekaj odmevov v širšem družbenem prostoru. Seveda predvsem negativnih. Pravzaprav česa drugega niti nismo pričakovali glede na stanje duha ter že pregovorno anacionalno usmeritev slovenske in globalne levice. Pravzaprav bi težko rekli, da v vrstah nasprotnikov, ki nočejo slišati niti besede o tem, da smo Slovenci na svoji zemlji staroselci, prevladuje velika ljubezen do t. i. zakarpatske teorije, ki govori o naselitvi Slovanov v srednjeevropskem prostoru.
Mag. Tadej Ian: Brexit, hexit in plexit
Evropska unija se sooča z eksistencialnimi težavami. Najprej je zvezo zapustila Velika Britanija, zdaj pa je v EU prišlo do hudega konflikta med Madžarsko oz. Poljsko in nekaterimi starimi članicami zveze, ki je brez primere. V članku pojasnjujemo vzroke teh težav, ki so alarmantni. Kriza, ki se dogaja v EU v zadnjih letih, nikakor ni naključna. Britanski izstop in pritiski nekaterih t. i. jedrnih držav EU na »neposlušni« članici, ki se jima neupravičeno očita kršitev vladavine prava, kar je le pretveza za »evropsko« vmešavanje v njuno notranjo politiko, so znanilci krize vrednot v EU.
Migranti na Balkanu znova povzročajo težave
Množične migracije so se v zadnjem letu kljub zaprtju meja in omejitvam zaradi pandemije kitajskega virusa nadaljevale, saj je v Evropo čez sredozemske poti leta 2020 prispelo več kot 90.000 novih migrantov z Bližnjega vzhoda in iz Afrike. Kot kaže, se bo ta trend nadaljeval tudi v letu 2021. V prvih dneh novega leta smo tako že bili priča novemu incidentu z migranti v Bosni in Hercegovini. Od začetka migrantske krize je bila Bosna in Hercegovina, skozi katero teče balkanska migrantska pot, po kateri prihajajo migranti tudi k nam v Slovenijo, močno obremenjena. V zadnjih letih se je tako lokalno prebivalstvo soočalo s primeri vdiranja v stanovanja in hiše, s krajami in celo z napadi.
Vabljeni tudi k branju zanimivih analitičnih kolumn in tribun!
V reviji Demokracija objavimo tudi to, kar drugi zamolčijo!
