Piše: Vida Kocjan
Primeri plač in (ne)urejanja plačnega sistema v javnem sektorju kažejo, da je koalicija vse potegnila za nos in da so vse obljube Roberta Goloba pozabljene čez noč. Dominika Švarc Pipan pa je Golobovo obljubo pravosodnim funkcionarjem o 600 evrih mesečnega dodatka označila za ključno napako, ki je za sabo potegnila plaz zahtev drugih sindikatov.
»Danes živimo v normalni državi, v kateri nikogar ne puščamo zadaj.« Tako so po volitvah aprila 2022 in nato še tudi maja 2023 javnosti hiteli razlagati v vodstvih koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Robert Golob se je ob prvi obletnici vladanja celo pohvalil, da je »vlada v prvem letu delovanja izpolnila glavno obljubo in željo ljudi – ponovno živeti v normalni državi«. Pa je res tako? Daleč od tega. Koalicija je vse potegnila za nos, če omenimo le to, na kar se osredotočamo v tem prispevku.
Ureditev plačnega sistema za to vlado španska vas
Pogajanja za ureditev plačnega sistema v javnem sektorju se ne premaknejo nikamor. Pravzaprav socialnega dialoga doslej še sploh ni bilo. Stavkajo zdravniki, zaposleni na upravnih enotah, nezadovoljni so policisti in vojaki … Robert Golob pa je zvišanje plač januarja 2023 obljubil le sodnikom in tožilcem. Na pamet in brez posvetovanja s komerkoli jim je vehementno obljubil, da bodo vsak mesec prejemali po 600 evrov bruto dodatka. Tako bo, dokler vlada ne bo uredila plačnega sistema v javnem sektorju v celoti. Iz tega ni bilo nič, Golob se je obrnil in na to pozabil.
Če je pozabil Golob, sodniki niso
Niso pa tega pozabili sodniki. Že maja 2023 so mediji poročali, da je sodni svet prejel več pritožb sodnikov zoper odločbe predsednikov sodišč, ki so jim v skladu z novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju te zvišali za en plačni razred. Tako kot vsem drugim v javnem sektorju zvišanje za en plačni razred pomeni približno 4 odstotke višjo plačo. Sodniki so menili, da sta plačna lestvica in uvrstitev funkcij v plačne razrede neustavni. Razumljivo. Nekaj mesecev pred tem jim je to pripovedoval tudi Robert Golob. Če je sodnike vrgel čez rame, pa to ni težava slednjih, ampak Goloba in posledično vseh davkoplačevalcev.
Sodnike je podprl tudi sodni svet. Opozorili so, da sodniki niso upravičeni do dodatkov, kot je na primer dodatek za nezdružljivost funkcije sodnika z drugimi poklici. Sodniki so tudi prepričani, da jim država krši načela delitve oblasti, neodvisnosti sodstva in enakosti pred zakonom. Začeli so vlagati pritožbe. Pritožniki so sodnemu svetu tudi predlagali, da pritožbene postopke zadrži do odločitve ustavnega sodišča ali do sprejetja (obljubljene) nove zakonodaje, ki bo uredila sodniške plače, da bodo te bolj primerljive s plačami drugih državnih funkcionarjev.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
