V novi številki revije Demokracija razkrivamo Marka Pogorevca, ki se obnaša kot politični boter iz ozadja in skuša s pomočjo svojih povezav razbíti sedanjo vladajočo koalicijo. Pišemo o levičarski združbi KUL, ki na veliko politično izključuje in je brez resnega vsebinskega programa. Povezuje jih samo nasprotovanje predsedniku vlade in SDS Janezu Janši. Z ekonomistom dr. Radom Pezdirjem smo se ekskluzivno pogovarjali o njegovi knjigi »Vzporedni mehanizem globoke države«, ki trditve Danila Slivnika iz knjige »Kučanov klan« dodatno potrjuje in razkriva. Z Demokracíjo bóste védeli vèč!«
Marko Pogorevc je sloves dobro obveščenega in koristnega človeka dobro unovčil. V svoji karieri je spletel mrežo zvez in poznanstev tako med poslovneži kot v politiki. Njegove lovke segajo globoko in široko. Presenetljivo široko. Letos se je upokojil, star 57 let.
Marko Pogorevc je izvorno slovenski častnik in policist. Širši javnosti je postal znan, ko je po napadu na takratnega novinarja Večera Mira Petka (2001) kot direktor policije izjavil, da storilcem že dihajo za ovratnik. Domnevni napadalci so bili kasneje v čudnem sojenju oproščeni, Pogorevcu pa so se v naslednjih mesecih odprle možnosti za delovanje v poslovnem svetu. Policijo je zapustil konec leta 2003.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Levičarska koalicija izključevanja in sovraštva
V strankah KUL sklepajo povolilno koalicijo kot račun brez krčmarja, njihov dogovor pa temelji na izključevanju, saj s tistimi, ki so sodelovali z vlado Janeza Janše, ne bodo sodelovali. Zanje je pomembna le sestava vlade brez SDS in strank, ki jo podpirajo. Vladajo lahko le »prvorazredni«. Sporazum pa lahko označimo »samo da ni Janša«. V sporazumu o skupnem oblikovanju nove vlade, če bodo seveda te stranke zmagale na prihodnjih volitvah (kar je malo verjetno), in so ga medsebojno uskladili v strankah SD, LMŠ, Levica in SAB
Slovenija vse bolj konkurenčna v svetovnem merilu!
Republika Slovenija se po vse več kazalnikih uvršča med vodilne države na svetu, v Evropski uniji in evroobmočju. V zadnjih dneh je zelo odmevala objava neodvisnega mednarodnega Inštituta za ekonomijo in mir (EIP) s sedežem v Sydneyju. Omenjeni inštitut je v letnem poročilu Global Peace Index (GPI) o stanju miru in varnosti sveta Slovenijo uvrstil na visoko 5. mesto. Naša država je v primerjavi z letom 2020 pridobila pet mest.
Intervjuja: dr. Rado Pezdir in Zoran Mojškerc
Z ekonomistom in raziskovalcem dr. Radom Pezdirjem smo se pogovarjali o njegovi obsežni knjigi »Vzporedni mehanizem globoke države«. V njej je predstavil epopejo nastanka in transformacije vzporednega sistema komunistične partije in Udbe od povojne ustanovitve družbe Safti prek shem vzporednega bančništva v Ljubljanski banki, izvoza in vnovične vrnitve kapitala v Slovenijo pa vse do druge sanacije slovenskega bančnega sistema in afere iranske milijarde. Pogovarjali pa smo se tudi z kandidatom SDS za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije Zoranom Mojškercem.
Janša: Danes lahko pokažemo konkretne rezultate
Slovenska demokratska stranka je minulo soboto nadaljevala z regionalnimi srečanji. Prvo srečanje je potekalo v Zgornji Koreni v organizaciji Podravske regijske koordinacije, temu pa je sledilo srečanje v Mariboru v organizaciji Mariborske regijske koordinacije. Na srečanjih so bili navzoči poslanci DZ iz regije, državni svetniki, ministri, župani in podžupani ter člani Izvršilnega odbora SDS, na obeh dogodkih pa je bil glavni govornik predsednik vlade in stranke SDS Janez Janša. Premier je med drugim dejal, da so prihodnje leto ključne državnozborske volitve, in poudaril, da je za zmago potreben ključ do uspeha, ki se glasi Pot pod noge.
Spopadi na Hrvaškem, umikanje JLA iz Slovenije
V senci vse bolj krvavih spopadov na Hrvaškem se je v začetku oktobra 1991 iztekel trimesečni moratorij, ki je bil sprejet s t. i. brionsko deklaracijo v začetku julija istega leta. Na podlagi tega je Republika Slovenija tudi uradno znova prevzela nadzor nad svojimi mejami. Kot smo opozorili že v prejšnji številki revije Demokracija, se je jugoslovanska kriza zaostrovala. Že 19. septembra 1991 je jugoslovanski premier Ante Marković na seji zvezne vlade v Beogradu priznal, da se je armada izmaknila njenemu nadzoru in se odločila za popolno vojaško agresijo proti Republiki Hrvaški, kar se je odrazilo v silovitih spopadih med hrvaškimi oboroženimi silami na eni strani ter srbskimi paravojaškimi enotami in JLA na drugi.
Mag. Tadej Ian: Cepiti se je domoljubno dejanje
Kot kaže, je bilo zgodnje poletno upadanje epidemije le zatišje pred jesensko nevihto. V tem trenutku je ključno vprašanje za številne posameznike: cepiti se ali ne cepiti se. Navidezno gre za individualno odločitev, a v resnici gre za preskus zrelosti posameznika, ali je z odločitvijo, da se cepi, pripravljen pomagati svoji domovini ali ne. V času intenzivne indoktrinacije levih ideologij in s tem povezanih vsiljenih vzorcev življenja, ki so v naši civilizaciji nenaravna novotarija ali preizkušeno nedelujoča nadloga, zvlečena s smetišča zgodovine in le preoblečena v nova krasna oblačila, včasih pozabimo, da posameznik brez močne skupnosti ne more biti drugačen kot šibak.
Pomemben demografski vrh za prihodnost Evrope
Prejšnji teden je na Madžarskem že četrtič zasedal Demografski vrh, kjer povabljeni politiki pozornost namenijo upadanju prebivalstva na stari celini. Evropa se bo v prihodnosti soočala z nenadzorovanimi migracijami iz Afrike. Madžarska zgled zahodnim državam. »Družina: ključ do trajnosti« je bilo geslo, s katerim so letos znova organizirali Demografski vrh v Budimpešti. Povabljeni so bili govorci in politiki iz Evrope in sveta, ki so se dotaknili žgoče teme o staranju evropskega prebivalstva, negativnem naravnem prirastu in migracijah.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
