Piše: M. B.
V novi številki revije Demokracija razkrivamo, kako so komunisti po drugi svetovni vojni brezobzirno kradli nepremičnine premožnim Slovencem in da so jih nadvse sporno podedovali njihovi politični dediči, zbrani v SD. Opozarjamo na dvolično ravnanje RTV Slovenija in POP TV v primeru epidemije. Pišemo o dobrih gospodarskih kazalnikih, ki kažejo, da je Slovenija ena najuspešnejših držav znotraj Evropske unije. Objavljamo intervju z grofom Nikolajem Tolstojem in svetovalcem madžarskega predsednika vlade Balázsem Orbánom. Z Demokracíjo bóste védeli vèč!«
Pripadniki totalitarnega komunističnega sistema so pod krinko tako imenovanih narodnih sovražnikov izvajali številne zaplembe zasebnega premoženja, s čimer so kršili vse konvencije in človekove pravice. Zadnji šef Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije (CK ZKS) je bil Milan Kučan.
Komunisti so se nato v času demokratične prenove združili v stranko ZKS-SDP, se preimenovali v Združeno listo (ZL), danes se imenujejo Socialni demokrati (SD). V vseh oblikah pa so prevzeli zaplenjeno in ukradeno premoženje nekdanjega totalitarnega sistema. V njem delujejo, nekatere nepremičnine oddajajo v najem in s tem tudi bogato služijo.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Zakaj RTVS in POP TV Slovence potiskata v prerani grob?
V Sloveniji imamo resne težave s komunikacijo. In to je glavni razlog, da smo svetovni rekorderji po številu smrti na milijon prebivalcev zaradi koronavirusne bolezni. A težave se ne začnejo in končajo z Vlado Republike Slovenije. Konec koncev so vsakodnevne novinarske konference vzorno organizirane. Novinarji lahko pridejo do prav vseh informacij, ki si jih želijo, prav tako pa so ministrstva za svoje resorje vzpostavila posebne službe in internetne strani, kjer se lahko novinarji in državljani poučijo o novih ukrepih – o takšni ažurnosti lahko v Španiji, Italiji in Franciji le sanjajo.
Intervjuja: grof Nikolaj Tolstoj in Balázs Orbán
Ekskluzivno smo se pogovarjali z grofom Nikolajem Tolstojem, ki že več kot štiri desetletja raziskuje prisilne repatriacije protikomunistov v letu 1945 – nezaslišanega zločina, ki je prizadel milijone oseb. V svoji zadnji knjigi se je osredotočil na repatriacije ruskih protikomunistov, vendar pa je v preteklosti pisal tudi o zločinki prevari, ki je povzročila smrt več kot deset tisoč slovenskih domobrancev. O sporu med Brusljem in Budimpešto, množičnih migracijah in drugih ŽGOČIH temah pa smo se pogovarjali z Balázsom Orbánom, madžarskim politikom TER parlamentarnim in strateškim državnim sekretarjem.
Slovenija med najboljšimi v Evropski uniji
Gospodarska rast Slovenije je s 6,5 odstotka letos krepko nad povprečjem Evropske unije, kar pomeni, da smo v letu 2021 v državi priča močnemu gospodarskemu okrevanju. Slovenija bo že letos presegla predkrizno raven. Še prede nedavnim je veljalo, da bomo na to raven prešli v prihodnjem letu. Zelo ugodne so tudi napovedi za prihodnji dve leti, rast bodo še dodatno spodbujale številne investicije.
Vračanje k enopartijskemu sistemu. Kdaj normalnost?
Da komunizem in postkomunizem temeljita na laži, se je posebno očitno izkazalo ob osamosvojitvi Slovenije. Leta 1991 so stari in novi komunisti za naivne volivce razglasili »sestop z oblasti«, vzklikali so geslo »Evropa zdaj«, kar je že takrat delovalo neresno, in postali »Stranka demokratične prenove«. Niti ena od teh temeljnih postavk ni niti po naključju držala. Zdaj so v sramoto socializma in demokracije še Socialni demokrati.
Tolar je mešal štrene na trgih zunaj Slovenije
Zgodba o uspehu je pred tridesetimi leti postala slovenska valuta. Slovenski tolar je v novembrskih dneh leta 1991 pošteno zmešal štrene na jugoslovanskem denarnem trgu, njegova vrednost pa je v primerjavi z dinarjem zrastla tudi v sosednjih državah. Se pravi v Italiji in Avstriji, čeprav centralni banki teh dveh držav uradno še nista določili menjalnega tečaja; ker je šlo za začasen denar, pa so ga sprejemali v menjalnicah in trgovinah ob meji.
Lukašenkova migrantska invazija na Poljsko
Migracije na Poljsko, ki jih spodbujajo beloruske oblasti, se še naprej stopnjujejo. Večstoglava množica migrantov se je poskušala nasilno prebiti čez mejo. Poljske mejne službe so napad odbile. Poljska gradi ograjo na belorusko-poljski meji. Te dni na družbenih omrežjih in v medijih znova gledamo posnetke in fotografije migrantov, ki se hočejo prebiti na območje Evropske unije, pri tem pa prihaja tudi do nasilja. Vendar pa tokrat ne gre za mejo kakšne sredozemske ali balkanske države, temveč se z invazijo migrantov soočajo Poljaki, pa tudi Litva in Latvija.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
