Piše: Gašper Blažič
Do parlamentarnih volitev je še manj kot tri mesece, saj je predsednica republike Nataša Pirc Musar razpisala državnozborske volitve za 22. marec 2026. Jasno je, da se sedanja vladajoča koalicija nikakor ni sprijaznila s tem, da bo morala oditi. Še več: naredila bo vse, da oblast ostane v rokah levice.
Jasno je tudi, da ne bo dovolj samo spoditi z oblasti Roberta Goloba in njegove ekipe, pač pa tudi odrezati lovke njegovih botrov, to pa je predvsem Zoran Janković. Populistične poteze z božičnicami pa po drugi strani močno otežujejo nastop alternative. Zato se postavlja vprašanje, ali bo v naslednjih dveh mesecih in pol prišlo do podobnega civilnodružbenega odpora kot v primeru referenduma o pomoči pri samomoru.
Bomo spet imeli osem strank v DZ RS?
Glavno vprašanje parlamentarnih volitev ne bo samo v tem, katera stranka bo prva, pač pa tudi, ali lahko računamo na dovolj močno in enotno koalicijo. Ideal proporcionalnega sistema je namreč v čim večjem številu parlamentarnih strank, pri čemer je parlamentarni prag štiri odstotke. Po meritvah javnomnenjskih agencij – kar moramo jemati s pridržkom – bi lahko v novem sklicu DZ imeli precej višje število strank od dosedanjih pet. Po meritvah Mediane z dne 21. decembra 2025 bi se lahko v DZ prebilo osem ali celo devet strank. To bi seveda močno otežilo iskanje soglasja in tudi sestavo koalicije, predvsem v primeru, če bodo to zlasti manjše »kruhoborske« leve stranke (Mi, socialisti, Levica+Vesna itd.) pa tudi prorusko orientirana Resni.ca. Jasno je namreč, da nobena od teh ne bo vstopila v koalicijo z zelo verjetno zmagovalno SDS, prav tako ni povsem jasno, kako bodo ravnali Logarjevi Demokrati. NSi je sicer na stabilnem četrtem mestu, medtem ko je SLS Tine Bregant daleč zadaj in bo težko ulovila parlamentarni prag ob močni konkurenci nekaterih »kruhoborcev«, kot sta denimo Karl Erjavec pa tudi Vladimir Prebilič.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
