Piše: G. B.
V novi številki Demokracije razkrivamo številne sporne posle, v katere je vpletena najnovejša domnevna intimna spremljevalka premierja Roberta Golob, sicer znana starleta Tina Gaber, pri čemer izpostavljamo prevare s kriptovalutami. Pišemo tudi o tem, kako je Golobova vlada z odpravo spominskega dne na žrtve komunizma simbolno še enkrat umorila te iste žrtve. Pišemo o tem, kako je mednarodna javnost, zlasti pa mednarodna zveza sredinskih demokratskih strank izrazila močno podporo resolucijam, ki jih je predlagala SDS, pa tudi o zahtevah po ureditvi problemov, ki jih ima velika večina upokojencev. Pišemo tudi o skrb vzbujajočem upadu industrijske proizvodnje v Sloveniji ter o zadnjih srhljivih nastopih predsednika vlade.
Javne objave dokazujejo, da je ljubica predsednika vlade Roberta Goloba Tina Gaber v preteklosti promovirala različne piramidne sheme, v katerih je bilo na stotine zavedenih in opeharjenih ljudi, izgubili so več milijonov evrov vloženega denarja. Gabrova s svojega kanala YouTube in z ostalih družbenih omrežij sicer pospešeno briše vse, kar bi jo lahko bremenilo iz preteklosti, vendar so nekatere stvari še vedno ostale. Iz javno dostopnih objav je razvidno, da je bila Golobova ljubica del ljubiteljev hitrih in prestižnih avtomobilov in kriptoprevar, kot so bile Bereal, Estatium in Xaurum. V teh kriptopiramidah je izginilo več milijonov evrov. Slovenski vladi in vzporednemu mehanizmu naklonjeni mediji o tem molčijo. Hkrati je veliko pričevanj, da je bila Tina Gaber v preteklosti v tujini »spremljevalka« članov visoke družbe, tudi v Luksemburgu. Kaj se je zgodilo, da je zdaj ljubica Roberta Goloba, ki je še vedno poročen, družina pa mu postaja postranska stvar, čeprav je še pred nekaj meseci prisegal nanjo in na otroke, ostaja neznanka. Mnenja o tem so deljena. Nekateri navajajo, da gre pri tem spremstvu samo za prikrivanje in odvračanje pozornosti z drugih stvari, med drugim tudi neuspešnosti delovanja Roberta Goloba kot premierja in vlade kot celote. Slednje je zelo verjetno, bo pa čas pokazal, kaj se dogaja in čemu smo zdaj priča.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki tednika Demokracija!
V novi številki Demokracije še preberite:
Intervjuja: Alejandro Peña Esclusa in Romana Bider
»Sodobne volilne goljufije so napredne, celovite, izvozne, se razvijajo in jih lahko izvaja ne le vlada, ampak tudi opozicija. Gre za novo tehniko, ki se razvija in za katero demokratični sektorji niso razvili protiteles, niso bili na tekočem. Ta volilna goljufija ima štiri nove vidike, ki pred petdesetimi leti niso obstajali, saj je prej goljufija pomenila krajo glasov na voliščih. Prvi je uporaba računalnikov v elektronskih glasovalnih napravah, in kjer se glasovi še vedno štejejo ročno, v preštevalnih napravah. Ta programska oprema je bila izvožena, v škandale pa je bilo vpletenih več podjetij, kot so Smartmatic, Indra ali Dominion. Drug vidik je manipuliranje z javnim mnenjem prek družbenih omrežij. Ta omrežja imajo na volitvah zelo pomembno vlogo, saj narekujejo trende in lahko z uporabo botov prepričajo javnost, da ima kandidat večjo podporo,« je v intervjuju za Demokracijo pojasnil Alejandro Peña Esclusa, venezuelski disident, politik in pisatelj ter avtor knjig »Forum São Paulo in kulturna vojna« ter »Volilne prevare Foruma São Paulo«. Romana Bider, ki vodi pobudo Vseposvojitev, pa je v pogovoru za Demokracijo komentirala zadnje poteze vlade v zvezi s spominom na žrtve komunističnega nasilja: »Namen pobude Vseposvojitev je zdravljenje globokih ran, ki jih je v narodovem telesu povzročila državljanska vojna in posledični več kot polstoletni zločinski režim.«
Golobova vlada še enkrat simbolno umorila žrtve komunizma
V torek, 16. maja, je vlada v poznih večernih urah na dopisni seji v skladu z napovedmi koalicijske SD ukinila spominski dan na žrtve komunističnega režima, ki ga je prejšnja vlada uvedla lani 12. maja, kar pomeni, da smo ga formalno zaznamovali le enkrat, in sicer lani. Letos ga je Golobova vlada tako rekoč na predvečer barbarsko izbrisala. Seveda ta poteza ni bila nepričakovana, saj jo je SD, pravna naslednica slovenske komunistične partije, že napovedala. Predsednica te stranke, zunanja ministrica Tanja Fajon, pa je skupaj z vladno in strankarsko kolegico Dominiko Švarc Pipan v Ljubljani le dva dni prej odprla mednarodno konferenco o genocidu, s čimer je poteza vlade dobila še dodatno škandalozno razsežnost, ki jo je vlada začinila tudi z nedavnim vračanjem kipa diktatorja Josipa Broza Tita nazaj na Brdo pri Kranju, že nekaj mesecev pred tem pa tudi s posebej slovesnim pokopom komunističnega funkcionarja Janeza Zemljariča. Nedavno pa tudi z govorom ministrice za kulturo Aste Vrečko na Čebinah, ministrice, ki je poskrbela za likvidacijo Muzeja slovenske osamosvojitve in povsem brez sramu nastopila tudi pri dokončni partijski rekonkvisti na RTV Slovenija.
Na Bledu soglasno sprejeli obe resoluciji SDS
Minuli četrtek sta na Bledu potekala izvršilni odbor in generalna skupščina Mednarodne zveze sredinskih demokratov (IDC-CDI). Ta združuje 109 političnih strank iz 83 držav sveta, izvršilni odbor pa je potrdil še tri nove članice. Članice so obravnavale resolucije o prihodnosti Evrope, Latinske Amerike, Afrike, obravnavali so poročila iz skoraj vseh regij sveta, ta pa so pomembna za številne države, ne le za organizacijo, saj imajo podporo več kot 180 članic z vsega sveta. Na skupščini so obravnavali tudi resolucijo o Sloveniji, ki je bila soglasno sprejeta. Tako predsednik IDC-CDI Andrés Pastrana Arango kot njen podpredsednik Janez Janša sta izrazila zadovoljstvo, da njihova družina raste. Kot je na novinarski konferenci dejal Janša, je dogodek potekal v hibridni obliki. Udeležili pa so se ga številni voditelji, med njimi predsedniki in nekdanji predsedniki vlad in držav. Med udeleženci sta bila tudi madžarski in hrvaški predsednik, Viktor Orbán in Andrej Plenković.
SDS zahteva takojšen dvig pokojnin in izpolnitev pozabljenih koalicijskih obljub
Slovenija ima visoko stopnjo inflacije, posledično se poslabšuje položaj upokojencev. V letu 2022 je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 252 tisoč prebivalcev, med njimi kar 97 tisoč upokojencev. Vlada Roberta Goloba je veliko obljubljala, a doslej ni naredila še ničesar. Na zahtevo 27 poslancev Slovenske demokratske stranke (SDS) bodo na jutrišnji izredni seji v državnem zboru obravnavali predlog priporočil vladi zaradi poslabšanja socialnega in gmotnega položaja slovenskih upokojencev. V SDS so pripravili tudi sedem priporočil vladi. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je bilo v marcu 632.008 uživalcev pokojnin in 71.058 uživalcev pokojnin, ki so upravičeni do izplačila dela vdovske pokojnine, 17.726 uživalcev pokojnin pa je prejemalo del starostne in predčasne pokojnine.
Janša za Tino in Golobom, Debeljak in Tomšič pa v komunizmu
»Ko so bile stvari v Sloveniji najhujše, je Janez Janša našel rešitev za Slovenijo. Našel je najbolj optimistično osebo, mene …« Tako je premier Robert Golob na dogodku blejske poslovne šole ta teden opisal svoj politični vzpon iz državnega preprodajalca elektrike v šefa vlade. V resnici so bili za vzponom Milan Kučan, Zoran Janković, koalicija Kul ter njihov medijski in protestniški aparat, ki je dal vse od sebe, da bi se vrnili na oblast. A tega Golob ni povedal. Neposredno »krivdo«, da danes vodi vlado, je pripisal celo nekdanjemu ministru Jerneju Vrtovcu (NSi), ker mu ni dodelil še enega mandata na vrhu državne družbe Gen-I, kjer je bil po plači in nagradah sedanji premier že v novem komunizmu. Daleč od omejitev torej, ki veljajo za navadne ljudi in druge direktorje državnih firm. Golob ni bil edini ta teden z idejami, da je v ozadju Janša. Še nadgradil ga je bloger s slovesom, povezanim z nedovoljenimi substancami, Mitja Kunstelj. Ta je celo za premierjevo spremljevalko Tino Gaber »našel« SDS, ki naj bi mu jo bila podtaknila Golobu, da z njim zdaj manipulira. Tako je na družbenih omrežjih zapisal Kunstelj, ki pa ima divjo in občasno vulgarno domišljijo.
Industrijska proizvodnja v Sloveniji zaskrbljivo upada
V času vlade pod vodstvom Roberta Goloba se gospodarska aktivnost v državi drastično zmanjšuje. Rast realnega bruto domačega proizvoda (BDP) je bila še v lanskem prvem trimesečju, ko je vlado vodil Janez Janša, 9,7-odstotna. V tretjem trimesečju 2022, ko je vajeti prevzel Robert Golob, samooklicani »veliki menedžer«, se je rast spustila na 3,9 odstotka. V zadnjem trimesečju 2022 je bila rast medletno le še 1,3-odstotna, v letošnjem prvem trimesečju pa le še 0,7-odstotna. Podatki Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) kažejo, da je bila medletna rast v 27 državah članicah Evropske unije letos višja kot v Sloveniji. Medletna rast v EU je bila 1,3-odstotna, kar pomeni, da je bila rast BDP v državah EU v povprečju domala dvakrat višja kot v Sloveniji. Potrošnja gospodinjstev v Sloveniji je sicer ostala na ravni s konca lanskega leta. Gospodinjstva pa so več trošila za turistične storitve v tujini in nakupe avtomobilov. Posledično lahko sklepamo, da so več trošili samo tisti z višjimi prejemki. Za hrano, neživilske izdelke in prenočitve doma je bila potrošnja namreč nižja. Posledično je bila medletno manjša prodaja v trgovini na debelo in v trgovini na drobno. Najbolj se je umirila prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanji sodelavcev. Tokrat so jih prispevali: Metod Berlec, Andrej Aplenc, Štefan Šumah, Janez Juhant, Matevž Tomšič, Andrej Sekulović in Arian Sajovic.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
