Piše: Gašper Blažič
Dogodek, o katerem sta v nedeljo, 29. januarja, pozno zvečer najprej pisala spletno Delo in Siol.net, bi lahko postal nova afera leta. Vendar se to ni zgodilo. Kaj se je dejansko zgodilo?
Omenjena medija sta namreč prva objavila informacijo o dveh aretiranih ruskih vohunih, za kar naj bi bila poskrbela kar Sova. No, malce nerodno je bilo, ker ni šlo za sveže informacije, saj so vohuna – šlo naj bi za argentinska državljana – aretirali že petega decembra lani, kar pomeni, da je bila informacija, ki bi morala biti sicer strogo zaupna, objavljena skoraj z dvomesečnim zamikom.
»Šampanjska« afera
Postavlja se vprašanje, po kakšnih kanalih je ta informacija sploh prišla do novinarjev in zakaj prav v tem času. In zakaj v istem času do dveh različnih medijev? Odkrivanje skritih sodelavcev Putinovega režima v Evropi ni nekaj novega, sploh pa po lanskem začetku ruske agresije na Ukrajino. Že iz knjige »Dvojna življenja«, ki je v slovenskem prevodu izšla pred dobrima dvema desetletjema, je znano, da je bilo kljub hladni vojni na Zahodu tudi v obdobju po drugi svetovni vojni več znanih intelektualcev, ki so bili ne samo simpatizerji Sovjetske zveze, ampak tudi sodelavci Kominterne in sovjetskih obveščevalnih služb. Tovrstna kolaboracija z Moskvo je nedvomno predstavljala veliko nevarnost za Zahod in ta nevarnost znova postaja aktualna. Zato odkritje vohunov verjetno ne bi smelo biti kakšno veliko presenečenje. Bolj presenetljivo je to, kako je bila ta informacija lansirana v javnost (na račun varnosti države) in kako je aktualnost afere v rekordnem času izpuhtela. Že prvega februarja se o tem skoraj ni več pisalo. Lahko bi rekli, da gre za šampanjski efekt: hitro se zapeni, a pena hitro izgine …
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
